Slovenija je znana po rodovitnih tleh in tradiciji kmetovanja, a na krožnikih Slovencev vse pogosteje pristane uvožena hrana. Kljub prizadevanjem za trajnostno prehranjevanje je država po podatkih Agencije RS za okolje neto uvoznica hrane, kar pomeni, da z lastno proizvodnjo ne pokriva vseh potreb. Največji primanjkljaj je pri zelenjavi, sadju, krompirju in prašičjem mesu. Višja in stabilnejša stopnja samooskrbe se ohranja le pri mleku, jajcih, govejem in perutninskem mesu.
Bodo Slovenci podprli slovensko kmetijstvo in plačali kak evro več?
Stopnja samooskrbe kaže, koliko domača proizvodnja zadošča za potrebe prebivalstva. Ko je ta nižja od 100 odstotkov, primanjkljaj nadomestimo z uvozom. V Sloveniji se je samooskrba z 89 odstotkov v letu 2021 znižala na 75 odstotkov v letu 2022, kar nakazuje na vse večjo odvisnost od tujih trgov.
Glavni razlog za večji delež uvožene hrane je cena. Izdelki iz držav z obsežnejšo proizvodnjo in nižjimi stroški dela so za trgovce in kupce ugodnejši. Velike trgovske verige imajo pogosto sklenjene dolgoročne pogodbe s tujimi dobavitelji, medtem ko slovenski kmetje težko tekmujejo v količinah in logistiki.
Več lahko preberete na Slo24.si: Zakaj jemo več uvoženega kot domačega?
Kljub temu se krepi zavedanje o pomenu lokalne hrane. Kupci vse pogosteje iščejo kakovost, svežino in sledljivost. Slovenski pridelovalci zato razvijajo kratke verige dobave, lokalne tržnice in spletno prodajo. A prihodnost slovenskega kmetijstva bo odvisna predvsem od tega, ali bodo potrošniki pripravljeni plačati nekoliko več za hrano, ki podpira domače pridelovalce in ohranja lokalno prehransko neodvisnost.
