Zgodbe posojilojemalcev, ki so pred dvema desetletjema najemali kredite v švicarskih frankih (CHF), se postopoma zaključujejo s sodnimi epilogi. Sodišča so mnogim posojilojemalcem, ki so uspeli dokazati, da jih banke niso ustrezno seznanile s tveganji, odobrila vračilo preplačanih sredstev. Med upravičenci so tudi posamezniki z visokim strokovnim znanjem s področja financ in prava, kot je profesor gospodarskega prava na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Borut Bratina, ki je na sodišču dosegel vračilo 54 tisoč evrov. Kot je poročal 24ur, je uspel v tožbi dokazati, da zaradi preskromnih pojasnil ni razumel tveganj, ki jih prinaša kredit v tuji valuti. "Bil sem naiven," je povedal doktor znanosti, specializiran prav za področje bančništva in financ. Med drugim je bil nadzornik Intese Sanpaolo in član revizijske komisije nadzornega sveta Nove KBM.
Sodnica, ki je odločala o kreditih v frankih, zdaj sama toži banko
Posebno kontroverzen pa primer je sodnice Katarina Marolt Kuret, ki je v preteklosti v zadevah glede posojil v frankih odločala v korist posojilojemalcev, zdaj pa sama toži banko Unicredit zaradi svojega CHF posojila. Ker se iz primerov ni izločila pravočasno, obstaja sum pristranskosti, kar bo Sodni svet obravnaval na marčni seji. Anton Panjan, predsednik višjega sodišča v Ljubljani, je za portal Necenzurirano povedal, da nikoli ne bi smela odločati o tožbah posojilojemalcev v švicarskih frankih.
Omenjeni portal še piše, da potem, ko se je odločila za vložitev tožbe proti svoji banki, tega skoraj leto dni ni razkrila svojemu delodajalcu. Sicer je res Panjanu predlagala svojo izločitev, kar razlog pa ni navedla dejstva, da sama toži banko, ampak "spremenjeno sodno prakso, ki je bila pred tem v korist bank in ne varčevalcev". Sodnica je od leta 2017 naprej sodelovala pri najmanj devetih sojenjih na temo posojil v švicarski valuti. V petih zadevah je bila poročevalka, torej vodja sodnega postopka, vmes pa predsednica senata, ki je v teh zadevah odločal.
Med tožniki so tudi drugi vidni posamezniki, kot na primer ekonomist Jože P. Damijan in direktor mariborske Surovine Jure Fišer. To sproža vprašanja o enakopravnosti sodnih odločitev – ali imajo enake možnosti tudi običajni posojilojemalci brez političnih in strokovnih povezav? Kritiki opozarjajo, da bi moral biti pravni sistem dosleden in enak za vse.
"Če je produkt načelno primeren za vsakega potrošnika, je še posebej težko razumeti, da ga strokovnjaki ne bi razumeli"
Kaj pa o vsem tem menijo v Združenju bank Slovenije? Zanimalo nas je, kako komentirajo pojasnila posojilojemalcev, strokovnjakov s področja bančništva in prava, ki trdijo, da so bili pri najemanju kreditov zavedeni, da niso razumeli, v kaj se spuščajo. "Evropska zakonodaja, kakor tudi nacionalna, ne prepovedujeta kreditiranja potrošnikov s krediti v tuji valuti. Pomeni, da je ta produkt že sam po sebi na splošno pripoznan kot primeren za potrošnika, pogodbe (vse, ne samo kreditne) pa morajo vedno zagotavljati jasne in poštene pogodbene pogoje. Pri bolj kompleksnih finančnih produktih zakonodaja namreč eksplicitno terja, da je treba izkazati tako imenovano 'dobro poučenost'. Vse banke in hranilnice poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi, ki zagotavljajo, da so vsi pogoji kreditov razumljivo predstavljeni in so na voljo za pregled ter dodatne preverbe in posvete v primeru dvoma. Poleg tega je slovenska zakonodaja s področja varstva in kreditiranja potrošnikov že v času sklepanja teh ali katerih drugih kreditnih pogodb z izpostavljenostjo valutnemu tveganju (recimo, pred vstopom v EMU in prevzemom EUR številnim pogodbam vezanim na nemško marko, avstrijski šiling ...), za razliko od večine drugih evropskih držav v tistem času, celo eksplicitno določala, kako mora taka klavzula v pogodbah biti zapisana."
"Upoštevaje navedeno je še posebej težko razumeti da ga, če je produkt načelno primeren za vsakega potrošnika, strokovnjaki ne bi razumeli."
"Dodatno je treba tudi spomniti, da je v primeru CHF kreditov šlo pretežno za stanovanjske kredite, ki so, posebej še tudi v primeru hipoteke, sestavljeni oziroma sklenjeni pred notarjem, ki tudi preveri razumevanje vsebine pogodbe," so nam odgovorili v Združenju bank Slovenije.
Dvom v kakovost slovenskega izobraževalnega sistema?
Na vprašanje, ali po vsem tem, ko očitno stvari ne razumejo niti strokovnjaki s področja financ in prava, še vedno verjamejo v kvaliteto naših fakultet, v združenju bank odgovarjajo: "Še posebej, ko gre za produkte, ki so na splošno ocenjeni kot primerni za potrošnike, je to zelo zaskrbljujoče. Ekonomija in pravo sta področji, ki zahtevata visoko strokovnost in razumevanje kompleksnih sistemov. Trditev, da strokovnjaki, ki so diplomirali ali poučujejo na naših fakultetah, ne razumejo osnovnih ekonomskih principov, je pravzaprav dvom v kakovost slovenskega izobraževalnega sistema."
V sodnih postopkih je ključno zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti pravnega reda
Ker se zdi, da sodišča s svojimi odločitvami enačijo bančne strokovnjake s povprečnimi kreditojemalci, nas je zanimalo še, kako v Združenju bank Slovenije komentirajo tovrstne odločitve. "Ponovno je treba poudariti, da glede na evropsko in nacionalno zakonodajo, takšni krediti niso neprimerni za potrošnike in torej niso prekomplicirani za razumevanje, od strokovnjakov pa je seveda moč pričakovati še celo več kot splošno razumevanje. Banke in hranilnice so podvržene strogemu nadzoru in morajo upoštevati zakonske okvire, ki zagotavljajo tudi zaščito potrošnikov. Pomembno je tudi ne pozabiti, da moramo biti pri vseh pogodbenih odnosih, v katere posamezniki vstopamo, razumno odgovorni za naše odločitve. Zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti pravnega reda tudi v sodnih postopkih pa je za vsako družbo ključno."
