Raziskave Inštituta za nutricionistiko razkrivajo, da približno 40-odstotkov odraslih v tem času celo trpi za hudim pomanjkanjem. To stanje ni le posledica zmanjšane izpostavljenosti sončni svetlobi v zimskih mesecih, ampak tudi zaradi prehranskih navad Slovencev, saj večina s prehrano zaužije le manj kot pet mikrogramov vitamina D dnevno, kar je, po poročanju portala Svet24, občutno manj od priporočenih količin.
Pomanjkanje vitamina D ni zgolj težava, ki bi vplivala na kakovost kosti in mišic
Strokovnjaki opozarjajo, da ima lahko resne posledice za celotno zdravje, saj je povezano z višjo pojavnostjo kroničnih bolezni, okužb dihal, avtoimunskih obolenj in celo z večjo smrtnostjo zaradi raka. Posebej ogrožene so določene skupine prebivalstva, kot so nosečnice, mladostniki, starejši in osebe z debelostjo, pri katerih je tveganje za pomanjkanje še večje.
Da bi naslovili to težavo, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi strokovnjaki pripravil prve slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Čeprav bi lahko zadostne ravni vitamina D najlažje dosegli z rednim izpostavljanjem sončni svetlobi, strokovnjaki opozarjajo, da je to v zimskih mesecih praktično nemogoče. Zato priporočajo uživanje prehranskih dopolnil ali zdravil, ki vsebujejo vitamin D. Slovenski strokovnjaki trenutno niso naklonjeni sistematičnemu bogatenju živil z vitaminom D, kot to izvajajo nekatere druge evropske države, vendar o tem razmišljajo kot o potencialni rešitvi za prihodnost. Z novimi smernicami, ki bodo uradno potrjene v kratkem, si strokovnjaki obetajo, da bodo prebivalci Slovenije bolje razumeli pomen tega vitamina in sprejeli ukrepe za izboljšanje svoje preskrbljenosti, s čimer bi lahko zmanjšali tveganje za številne bolezni.
