Inštitut za narodnostna vprašanja je organiziral podijsko diskusijo, katere osrednja tema so bili rezultati volitev in kakšna je realnost koroških Slovencev danes.

Inštitut za narodnostna vprašanja je organiziral podijsko diskusijo, katere osrednja tema so bili rezultati volitev in kakšna je realnost koroških Slovencev danes. V začetku marca so namreč potekale volite v koroški deželni zbor. Te so pomembne, saj njegove odločitve vplivajo na položaj in življenje koroških Slovencev.

Volitve v deželni zbor so potekale 5. marca 2023. Danes deželni zbor sestavlja 36 poslancev – koroški Socialdemokrati (SPÖ) s 15 poslanci, Svobodnjaki (FPÖ) jih imajo 9, ljudsko stranko (ÖVP) zastopa 7 kandidatov, preostalih 5 pa pripada stranki Team Kärnten. V deželnem zboru v Celovcu bosta sedela vsaj dva deklarativno dvojezična Korošca, Franc Jožef Smrtnik in Hermann Srienz. Najmočnejša stranka na Koroškem ostaja SPÖ (38,9 %), na drugem mestu je FPÖ (24,6 %) na tretjem mestu ÖVP (17,0 %) in na četrtem TM (Team Kärnten) z 10,1 %. Žal se v koroški deželni zbor ni uvrstila stranka Zelenih, kjer je na prvem mestu kandidirala koroška Slovenka in državnozborska poslanka Olga Voglauer.

Evropska unija je spoznala, da mora manjšinsko varstvo postaviti na nov temelj

Na podijski diskusiji so sodelovali dr. Marjan Sturm in dr. Daniel Wutti, pogovor pa sta vodila dr. Boris Jesih in dr. Danijel Grafenauer, oba raziskovalca na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Dr. Marjan Sturm, zgodovinar in politik, aktiven član slovenske skupnosti na Koroškem, je o rezultatih volitev in splošnemu stanju na Koroškem povedal: “Evropska unija je spoznala, da mora manjšinsko varstvo postaviti na nov temelj. V preteklosti je to bilo bilateralno, kar pa se ni izkazalo za najbolj pozitivno. Prišli so do spoznanja, da je potrebno manjšinsko varstvo organizirati multilateralno. Prihaja do kontrole vsake države, ki je ratificirala nove konvencije.”

V nadaljevanju je dejal: “Na Koroškem smo deležni veliko sprememb, ki mislim, da imajo opraviti tudi s širšim evropskim kontekstom. Avstrija je podvojila finančno podporo manjšini tako kot smo mi to desetletja zahtevali. Klima v deželi se je spremenila. Dialoški proces je pri nas prispeval k temu, da je nemški nacionalizem danes v defenzivi. Obstaja zavedanje, da je potrebno slovenščino ohraniti in jo ščititi. Pred 20 leti to ne bi bilo mogoče. Dialoški proces ima temelje, ki so nastali v zadnjih 10 do 15 letih in ima vsekakor vpliv na trenutno dogajanje.”

Sodelujoči v razpravi so se tekom pogovora tudi večkrat dotaknili kontekstualiziranja in razumevanja zgodovinskih dogodkov, ki se še danes pojavljajo v vsakdanu. Vsi so se strinjali, da je potrebno preteklost postaviti v prave okvire ter na zgodovino gledati kritično in iskati objektivno resnico.

Vedno več mladih ne ve, kaj je slovenska manjšina

Dotaknili so se tudi pogleda mladih dvojezičnih Slovencev, ki se sprašujejo, kako naj gradijo prihodnost, če preteklost še ni presežena in kako naj delujejo v diskriminatornem okolju. “Danes živijo tri generacije. Prva so časovne priče nacionalsocializma, druga so ljudje, ki so bili mladi v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja in so doživljali močne pritiske. Tudi današnji mladi lahko pripovedujejo svojo zgodbo diskriminacije,” je povedal dr. Wutti, profesor in raziskovalec za večjezičnost in transkulturno izobraževanje na Pedagoški visoki šoli na Koroškem.

Občutijo jo na poti domov iz šole na vlaku, ko se še vedno sliši žaljivke, ki so del verbalne diskriminacije,” je ob tem dejal. Iz svojih izkušenj kot profesor še deli, da je vedno več mladih, ki ne vedo, kaj je slovenska manjšina. “V javnosti imamo velik problem s tem, da dvojezičnost ni več tema in da gre v izgubo pri mladih. Dvojezičnost je sestavni del koroškega prostora.”