Devet voditeljev članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša, je v skupnem pismu pozvalo k prizadevanjem za vzpostavitev skupnega evropskega dolžniškega instrumenta v boju proti novemu koronavirusu.

Devet voditeljev članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša, je v skupnem pismu pozvalo k prizadevanjem za vzpostavitev skupnega evropskega dolžniškega instrumenta v boju proti novemu koronavirusu. Pismo so podpisali voditelji Belgije, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Portugalske, Španije in Slovenije.

Treba prepoznati resnost razmer

Voditelji so v pismu na štirih straneh, ki ga je pridobila STA, zapisali, da je treba prepoznati resnost razmer in potrebo po nadaljnjem ukrepanju v podporo gospodarstvom, pri čemer si je “še zlasti treba prizadevati za skupen dolžniški instrument, ki bi ga izdajala evropska institucija za zagotavljanje financiranja na trgu (…) v korist vseh članic”.

Argumenti za takšen instrument so po navedbah voditeljev močni, saj se vsi soočajo s simetričnim zunanjim šokom, za katerega ni odgovorna nobena država, negativne posledice pa čutijo vsi. Ta skupen dolžniški instrument bi moral imeti zadosten obseg in dolgo ročnost, da bo povsem učinkovit in da bo mogoče preprečiti tveganja zdaj in v prihodnje, še piše v pismu, naslovljenem na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

Ideja skupnih evropskih obveznic ni nova

Pogosto se je omenjala v finančni krizi, a članice doslej niso uspele premostiti globokih razhajanj glede tega. Medtem ko Francija, Italija in Španija k skupnemu zadolževanju pozivajo že dlje časa, pa mu Nemčija, največje gospodarstvo v območju evra, ki v takih projektih prevzame levji delež bremena, nasprotuje ob podpori severnih držav.

Voditelji so na videokonferenčnem zasedanju minuli teden že razpravljali o možnosti uvedbe evropske “koronaobveznice” za financiranje nujnih ukrepov in odpravo posledic epidemije. K temu poziva zlasti Italija, ki jo je virus med vsemi članicami unije doslej najbolj prizadel, ob podpori Francije. Nemčija in Nizozemska pa tej možnosti odločno nasprotujeta.

Pandemija šok brez primere

Voditelji so sicer v pismu izpostavili, da je koronavirusna pandemija šok brez primere, ki terja izjemne ukrepe za zajezitev širjenja virusa, ter da bo uspeh odvisen od časovnega okvira, obsega in usklajevanja sanitarnih ukrepov, ki jih izvajajo vlade. Pozvali so k uskladitvi praks po Evropi na podlagi pozitivnih izkušenj, strokovnih analiz in temeljite izmenjave informacij.

Usklajeno delovanje je po njihovih navedbah nujno zdaj, na vrhuncu epidemije, nujno pa bo tudi, ko se bo začelo odpravljanje skrajnih ukrepov, zato da se bo mogoče izogniti prenagljeni vrnitvi v normalnost in ponovnemu uvažanju virusa iz drugih držav. Ob tem Evropsko komisijo pozivajo, naj pripravi skupne smernice za zbiranje in izmenjavo zdravstvenih in epidemioloških informacij ter strategijo za odzivanje na evolucijo epidemije.

Poleg tega se podpisniki pisma izpostavljajo nujnost delovanja notranjega trga, obljubljajo vse za zagotovitev proizvodnje in distribucije ključne medicinske in zaščitne opreme, tako da bo ta cenovno sprejemljiva in da bo pravočasno dostavljena tja, kjer jo bodo najbolj potrebovali.

V duhu učinkovitosti in solidarnosti pozivajo tudi k preučitvi možnosti uporabe drugih orodij, na primer posebnega financiranja izdatkov, povezanih s koronavirusom, v okviru proračuna EU, in sicer vsaj za letošnje in prihodnje leto.

Voditelji v skupnem pismu tudi opozarjajo, da se bo treba skupaj pripraviti na čas po krizi ter skupaj premisliti o čezmejnem delovanju gospodarstev, globalnih vrednostnih verigah, strateških sektorjih, zdravstvenih sistemih ter skupnih evropskih naložbah in projektih.

To je prispevek deveterice pred četrtkovim videokonferenčnim zasedanjem voditeljev članic EU, na katerem se med drugim pričakuje zelena luč za pripravo pandemičnega kriznega instrumenta za pomoč evrskim državam s previdnostnimi posojili iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.