Kot za portal slo24.si pojasnjuje Ana Pavlič iz Inštituta za proučevanje enakosti spolov (IPES), so ženske sicer vstopile v javno sfero, moški pa v enaki meri nikoli niso prevzeli zasebne sfere skrbi.
Pomoč ni isto kot odgovornost
Pavličeva opozarja na ključno razliko med tem, da nekdo "pomaga", in tem, da nekdo nosi "odgovornost". Medtem ko moški pogosto opravijo nalogo, ko so k temu zaprošeni, ženske ostajajo tiste, ki morajo o vsem razmišljati, načrtovati in predvidevati potrebe vseh družinskih članov. To t. i. mentalno breme ženske spremlja povsod, tudi na delovnem mestu.
Ženske po svetu, tudi v Sloveniji, opravijo do trikrat več neplačanega dela kot moški. To niso le gospodinjska opravila, ampak čustvena in kognitivna skrb, ki je v ekonomskih kazalnikih (BDP) povsem spregledana.
V Sloveniji ženske zasedajo le okoli četrtino najvišjih menedžerskih položajev
Pavličeva poudarja, da to ni posledica pomanjkanja kompetenc, temveč dejstva, da sistem izkorišča žensko neplačano delo kot stabilizator pomanjkljivosti države - ko ni dovolj mest v vrtcih ali dolgotrajne oskrbe, breme vedno pade na ženska ramena. Individualni nasveti o "boljši organizaciji časa" ne bodo pomagali. Potrebujemo sistemske spremembe, ki bodo to nevidno delo končno priznale in pravično razdelile, je dejala.
Več informacij o tej tematiki in celoten intervju si lahko preberete na portalu slo24.si.
