Z vodjo avtošole Modri voznik Draženom Jurčičem smo se pogovarjali o glavnih razlogih, zakaj kandidati ne opravijo teoretičnega in praktičnega dela vozniškega izpita.

Na spletni strani Javne agencije za varnost prometa (AVP) so na voljo statistični podatki o uspešnosti opravljanja teoretičnih in praktičnih delov vozniških izpitov. Agencija mesečno in letno objavlja poročila za celotno Slovenijo. Iz lanskega letnega poročila je razvidno, da je teoretični del izpita za kategorijo B opravljalo 43.400 kandidatov, pri čemer je bil uspešnost malenkost nad polovico (53,56 %). Številke so v primerjavi z drugimi evropskimi državami precej nizke.

Zakaj kandidati padejo teoretični del izpita?

»V preteklosti, ko so kandidati reševali tiskane pole, je bila uspešnost pri teoriji višja, nekje med 60 in 70 odstotki za kategorijo B. Za druge kategorije so odstotki še višji, saj imajo kandidati že nekaj vozniških izkušenj. Takrat so se ljudje pogosto učili odgovore na pamet. Danes, ko računalnik naključno izbira vprašanja izmed nekaj tisoč možnih, takšen način učenja ni več učinkovit. To je eden od razlogov za padec uspešnosti,« pravi Jurčič.

Drug pomemben razlog je praksa iz preteklosti, ko so avtošole v želji po hitrem zaslužku pogosto podpisovale prisotnost kandidatov, ki se tečajev sploh niso udeležili, s čimer niso pridobili potrebnega znanja. »Danes je nadzor veliko strožji in tovrstnih nepravilnosti skoraj ni več, vsaj ne v takšni meri kot nekoč,« dodaja.

Sodobni izzivi vključujejo tudi izvedbo tečajev prek spleta.»Online tečaji so vsekakor priročna rešitev, vendar zahtevajo veliko samodiscipline. Pri njih je ključnega pomena, da se kandidati osredotočijo na učenje in ne opravljajo drugih dejavnosti, kot je denimo gledanje televizije. Kljub temu imamo v naši avtošoli z online tečaji nadpovprečne rezultate,« zaključuje Jurčič.

Zakaj kandidati padejo praktični del izpita?

Pri padcih na praktičnem delu izpita igra vlogo več dejavnikov. Eden od težav je, da avtošole pogosto podlegajo pritiskom kandidatov in jih pošiljajo na izpit, čeprav ti niso dovolj pripravljeni. Poleg tega je težava tudi pomanjkanje zaupanja med inštruktorjem in kandidatom.

»Če inštruktor, ki nima dovolj avtoritete, kandidatu pove, da ni pripravljen, lahko kandidat to hitro razume kot namerno povečevanje števila ur vožnje. Posledično se lahko izpiše iz avtošole, saj meni, da mu inštruktor zgolj nabija ure,« pojasnjuje Jurčič.

"Navajeni smo na hitre rezultate, vendar je pri tem potrebno vložiti trud, energijo in čas. Kaj smo torej pripravljeni dati, da bi prišli do zastavljenega cilja? Ni vedno vse na inštruktorjih in avtošoli."

Drugi pomemben razlog za neuspeh na praktičnem delu izpita je finančna stiska nekaterih kandidatov. Ti pogosto želijo opraviti izpit z minimalnim številom ur, zato se že po 20. uri vožnje prijavijo na izpitno vožnjo. S tem si zmanjšajo možnosti za uspeh in pogosto izpit ponavljajo večkrat. Bolj smiselno bi bilo, da bi že na začetku opravili dve ali tri dodatne ure vožnje, s čimer bi pridobili več izkušenj in s tem večjo verjetnost za uspešno opravljanje izpita.

Tretji razlog se nanaša na avtošole, saj mnoge nimajo ustreznih mehanizmov preverjanja pripravljenosti kandidatov. »Pri nas imamo ukrep, ki kandidatom omogoča pridobitev drugega mnenja pri drugem inštruktorju, če se izkaže, da je inštruktor spregledal kakšne pomembne vidike. Čeprav to zakonsko ni obvezno, se je ta pristop izkazal za koristnega, saj se ga kandidati pogosto poslužujejo,« pojasnjuje vodja avtošole.

Strošek dodatnih 25 do 30 evrov za drugo mnenje je dolgoročno boljša naložba, saj kandidatu omogoči večje možnosti za uspeh na izpitni vožnji. »Vemo, da če kandidat pade na izpitni vožnji, mora na nov termin čakati dva meseca. V tem času je pogosto treba opraviti dodatno uro vožnje, saj kandidat brez vaje znanje hitro pozabi. Dodatna priprava na začetku tako pomeni prihranek in manj stresa,« zaključuje Jurčič.

Katere so najpogostejše napake, ki jih kandidati opravijo na izpitni vožnji?

V večjih mestih se je težko naučiti vseh poti na pamet, zato je ključno, da inštruktor kandidata ne uči vožnje na pamet, temveč ga nauči pravilnega vzorca vožnje. "Kandidati najpogosteje padejo na izpitni vožnji zaradi pomanjkljivega opazovanja, kar vodi do napak, kot so spregledanje prometnih znakov, vožnja preblizu ovir in neupoštevanje prehodov za pešce. Težava je pogosto v mehaničnem pristopu k vožnji, brez logičnega razmišljanja in prilagajanja prometni situaciji. Drugi pogost razlog za neuspeh je nespoštovanje prometnih pravil, kamor sodijo nepravilna vožnja skozi križišča, neupoštevanje pravilnega razvrščanja in nevarno obnašanje v krožiščih," najpogostejše razloge za padce pojasni Jurčič. Uspešen kandidat tako ni tisti, ki vozi na pamet, temveč tisti, ki razvije prometno logiko, s pomočjo katere se zna ustrezno odzvati na katerokoli situacijo v prometu.

Glavna priporočila inštruktorjev

Kot nam še pojasni Jurčič, si v njihovi avtošoli prizadevajo, da ima njihov kandidat čim nižje število ur. »če boste vi zadovoljni, bomo mi na dobrem glasu. Želimo sloveti kot šola, ki ima manj ur in da so zadovoljni. « kot vodja šole imam tako dva ukrepa in sicer da po vsaki končani uri vožnje si kandidat zapiše svoje napake v beležko ali telefon. Kot drugo pa priporočamo prisedanje, da se kandidat usede k drugemu kandidatu in opazuje kako vozi drug kandidat in se uči tudi iz njegovih napak »gre za zastonj izkušnje, vendar je potrebno investirati čas.«