Zemeljski plazovi so prav v vzhodnem delu države najpogostejši. Na tem območju gre večinoma za pojave manjšega obsega, medtem ko je obsežnejšim in bolj ogrožajočim plazovom bolj podvržen predalpski in alpski svet Slovenije.
Tako med največje spadajo plaz Stože, ki se je v Logu pod Mangartom sprožil 17. novembra 2000, pri tem pa je umrlo sedem domačinov, ter Slano blato nad Lokavcem in plaz nad naseljem Koroška Bela.
Geološka pestrost
Sicer pa so bile po besedah sogovornice zadnje obilne in tudi dolgotrajne padavine eden od glavnih sprožitvenih dejavnikov, da je prišlo predvsem na območju vzhodne Slovenije do tako številnih zemeljskih plazov. Medtem ko se glavni razlog za pojav plazov skriva v reliefni zgradbi in geološki pestrosti tega območja, za STA pojasnila raziskovalka na Geološkem zavodu Slovenije Tina Peternel.
Previdnost vsaj še teden dni
Kdaj bo voda odtekla iz namočenih zemljin, je zelo odvisno od lokalnega območja, tamkajšnjega naklona terena in geološke zgradbe. Čeprav bodo v prihodnjih dneh padavine postopoma ponehale, bo namočenost tal ostajala, zato strokovnjakinja za plazove, ki se ukvarja predvsem s preventivo na tem področju, opozarja na nujno previdnost še vsaj teden dni, še posebej pa do konca tega tedna, ko so novi pojavi plazov še lahko bolj pogosti.
Prebivalci naj bodo pozorni, če se v okolici objektov pojavijo razpoke, če kje začne zastajati voda, znaki nevarnosti proženja plazov so lahko tudi posedanje cest, škarp ali dvorišč. Pozorni naj bodo tudi, če se pojavijo razpoke ali kakršne koli druge spremembe na objektih, je še povedala Peternelova.
