Z namenom bolj varnega in učinkovitega učnega okolja je vlada pripravila spremembe zakona o osnovnih šolah, o katerih bo junija odločal državni zbor, (večinoma) s septembrom pa naj bi zaživele tudi v praksi. Takrat bo tudi zakonsko določeno, da smejo otroci mobilne telefone med poukom uporabljati le z odobritvijo učiteljev oziroma za potrebe pouka, učitelji bodo lahko ob sumu posedovanja prepovedanih stvari pregledali torbe in druge osebne predmete otrok, otroke, ki onemogočajo pouk ali predstavljajo varnostno tveganje, bodo lahko odstranili iz razreda, čez tri leta pa naj bi se uvedel tudi predmet informatika in digitalne tehnologije ...

"Nekatere predloge, kot je prepovedana uporaba mobilnih telefonov med poukom, smo šole že doslej izvajale v praksi na podlagi šolskih pravilnikov. Upam si trditi, da je bilo ne le v naši, pač pa v vseh šolah prepovedano snemanje, fotografiranje oziroma početje, ki bi lahko komurkoli škodovalo, denimo objava neprimernih vsebin na spletu. Če smo kršitev zaznali, smo tudi doslej otroku lahko napravo odvzeli. Sama sem jo hranila v trezorju in jo ob prvi priložnosti predala staršem," ravnateljica OŠ Malečnik Mateja Veltrusky ugotavlja, da "novost", ki je morda dvignila največ prahu, to sploh ni oziroma bo odslej le zakonsko urejena. 

[[image_1_article_77511]]

Tudi Finci z enakimi rešitvami

Kot dodaja minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj, bodo šole v šolskem redu še vedno lahko določile prostor za odlaganje oziroma shranjevanje telefonov (denimo omarice), sicer pa bo končno sistemsko oziroma na nacionalnem nivoju absolutno prepovedana uporaba telefonov v namene, ki niso del vzgojno-izobraževalnega procesa: "To je bil konsenz dogovora s predstavniki zbirateljev podpisov peticije za zakonsko omejitev uporabe pametnih naprav v šolah, predstavniki staršev in predstavniki ravnateljev. Prejšnji mesec so tudi na Finskem točno takšno rešitev uporabili v zakonodaji. S tem zakonom tudi starši na nek način prevzemajo odgovornost, da se v šolah spoštuje red in da šole ostanejo resen, varen, za učenje spodbuden prostor."

Prav s tem namenom novela zakona prinaša še en sistemski ukrep, pregledovanje torb ali osebnih stvari učenca ob sumu posedovanja prepovedanih stvari. Logaj sicer poudarja, da ima učenec v prvi fazi vselej možnost, da takšne stvari prostovoljno izroči, kar je tudi zapisano v zakonu, sicer se mu jih lahko zaseže oziroma odvzame: "Smo se pa striktno držali, da se pri pregledu spoštuje dostojanstvo učenca, zato mora ta odvzem potekati po določenem protokolu."  Za pregled bodo zadolženi ravnatelji, kar pa je prav tako, znotraj šolskih pravil, veljalo že tudi doslej, potrjuje Veltruskyjeva.

[[image_2_article_77511]]

Kadri iskani že leto vnaprej

Tudi poučevanje informatike sicer ni velika novost, fakultativno ali kot krožek se v osnovnih šolah izvaja že tudi več kot 25 let. Kot dodaja Veltruskyjeva, tudi na OŠ Malečnik Mestna občina Maribor financira fakultativni pouk računalništva v tretjem, četrtem in petem razredu. Prav zato se zdi uvedba tovrstnega obveznega predmeta v šele sedmi razred razmeroma pozna. Morda celo po liniji najmanjšega odpora, saj ni potrebno spreminjati predmetnika, učencem pa bo le odvzet izbirni predmet. Ministrova argumentacija je, da je uvedba informatike le del širših sprememb v učnem načrtu po celotni vertikali razredov od prvega razreda naprej: "V sedmem razredu pa je tako predvideno, da bi pri tem predmetu že dobili nekaj znanja s področja računalništva ozroma informatike."

A uvedba predmeta šolam prinaša eno veliko skrb - kadrovske težave oziroma kako najti dovolj učiteljev informatike, ko pa že drugih na veliko primanjkuje. Majhne šole - OŠ Malečnik je z 210 učenci najmanjša med vsemi v mariborski občini - bodo še posebej na udaru. "Skrbi me, kje dobiti kader. Na naši šoli denimo kemijo, biologijo in gospodinjstvo pokriva en učitelj. Mi za september že iščemo učitelja matematike in fizike, nekatere šole iščejo celo že za šolsko leto 2026 - 2027. Kako dobiti informatika oziroma računalničarja, ko pa so tovrstni kadri v zasebnih podjetjih bolje plačani, ne vem. Ne nazadnje računalničar niti ne bi imel polne zaposlitve." Pa ne samo kader, težava znajo biti tudi prostori. Kot pravi sogovornica, je denimo na OŠ Malečnik računalniška učilnica primerna za 14 učencev, v razredih pa je več kot 20 učencev: "V našem primeru to pomeni, da bomo zdaj začela načrtovati prenovo ene učilnice."

Sprotno učenje nerešena uganka

Je pa Veltruskyjeva zelo zadovoljna, da se v noveli zakona predlagatelji niso dotikali oziroma spreminjali številčnega ocenjevanja v tretjem razredu nazaj v opisno, kar je bilo nekaj časa v igri: "To se mi zdi v redu, ker opisna ocena ne pove staršem toliko kot številčna. Resda si v današnji družbi vsi, tudi starši, želimo čim več in včasih ocena štiri ni dovolj. Pa vendarle je imeti številčne ocene v tem kontekstu bolje." Ima pa po mnenju ravnateljice predlog novele zakona še nekaj rezerv za izboljšave v prihodnje: "Pogrešam posodobitev pravilnika o ocenjevanju. Današnje generacije se učijo zelo kampanjsko, vse si pustijo za konec in potem se pojavljajo stiske. Nekoč je bilo drugače; imeli smo znake, pluse, minuse, čebelice, sproti si lahko preverjal učenca ... Tega pa zdaj ni. Imaš le preverjanje (pred ocenjevanjem), za katerega se učenci ponavadi ne učijo in na katerem vidijo, kje so največje luknje v znanju. Ko jih dopolnijo, so potem na ocenjevanjih res malo višje ocene. Manjka pa sprotno učenje, posledica je tudi neaktivnost v razredu."