Trenutna situacija na trgu krompirja v Sloveniji je najslabša v zadnjem desetletju, opozarjajo v kmetijskih organizacijah. Poleg visokega upada pridelka težavo predstavlja tudi drastičen padec odkupnih cen ter poplava krompirja iz drugih evropskih držav. V organizacijah pristojne pozivajo k ukrepanju, potrošnike pa k nakupu slovenskih izdelkov.

Upad pridelka je več kot 60-odstoten, ponekod celo za 80 odstotkov

K padcu letošnjega domačega pridelka krompirja so v največji meri vplivale sušne razmere v drugi polovici maja in junija, je na novinarski konferenci na lokaciji skladišča krompirja Kmetijske zadruge Cerklje povedal njen predsednik Janez Okorn. "Upad pridelka je več kot 60-odstoten, ponekod celo za 80 odstotkov, tako da pričakujemo pač pomoč države na tem področju," je bil jasen.

Glede pridelave krompirja na Gorenjskem je izpostavil, da je bil pridelek zelo slab, ponekod celo uničen. Težavo predstavljajo tudi nizke odkupne cene. "Z odkupno ceno trenutno nismo zadovoljni zaradi tega, ker je drastično nizka, posledica pa je dumpinški uvoz krompirja. S prodajno ceno praktično ne pokrivamo niti polovic proizvodnih stroškov," je orisal razmere.

Trge preplavili pridelki iz Francije, Nemčije in Nizozemske

Ker je bila letina krompirja v večjih proizvajalkah krompirja, kot so Francija, Nemčija in Nizozemska, za 20 odstotkov višja, so namreč trge v ostalih državah, pri čemer Slovenija ni izjema, preplavili ti presežki.

Da je Slovenija na področju pridelave krompirja samooskrbna v manj kot 40 odstotkih, pa je navedel vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) - Zavod Kranj Robert Golc. Na policah slovenskih trgovcev se po njegovih besedah tako velikokrat znajde krompir iz drugih držav članic EU ter tudi iz tretjih držav, kot denimo iz držav severne Afrike.

"V kmetijski javni svetovalni službi pomagamo slovenskim kmetom tudi pri tehnološkem svetovanju za pridelavo krompirja. Tukaj se srečujemo z velikimi omejitvami oziroma tehnološkimi izzivi, kako prilagoditi pridelavo krompirja nekim sodobnim trajnostnim okoljskim smernicam. V končni fazi to povzroči večjo rast cen pridelka. Tudi v sezoni, kot je letošnja, smo imeli precejšnje tehnološke izzive, ki smo jih bolj ali manj uspešno rešili," je poudaril Golc.

Zakaj ni dobro kupovati poceni krompirja?

Pristojne institucije je med drugim pozval k izvajanju kontrole porekla izdelkov, trgovce in druge vpletene pa h krepitvi aktivnosti na področju povečanja prehranske varnosti.

Na področju prodaje po njegovem mnenju veliko težavo predstavlja tudi krompir, ki se prodaja pod trgovskimi znamkami. "V teh primerih vemo, da so cene nizke. Na podlagi tega, kar nam povedo pridelovalci, v določenih primerih obstajajo primeri, ko se trgovec zavestno odloči in prodaja v maloprodaji pod nižjo ceno, kot je nabavna cena, ker s tem seveda privlači kupce. Že pred leti, če se spomnimo, smo pri določenih trgovskih ponudnikih dobili ob nakupu nad 20 evrov vrečo krompirja za en cent. To je nesprejemljivo in to v bistvu uničuje na dolgi rok interes za pridelavo," je na neprimerne prakse opozoril Golc.

Poziv za potrošnike: Kupujte slovensko

Glede na opisano situacijo pa je predsednik KGZS Jože Podgoršek slovenske potrošnike pozval, naj pri nakupu izdelkov spremljajo poreklo blaga ter dajo dajo priložnost slovenskim kmetom in verigi preskrbe s hrano.

Med aktivnosti zbornice na področju reševanja problematike nizke prodaje slovenskega krompirja preko slovenske slovenske verige do končnega potrošnika pa je izpostavil poziv kmetijskemu ministrstvu, da se z inšpekcijskimi nadzori preverja poreklo izdelkov ter tudi preko spremljanja masnih tokov.

Pristojne institucije so pozvali tudi k preverjanju ostankov morebitnih nedovoljenih snovi v samih pridelkih, še posebej pri krompirju, ki prihaja iz tujine. Slovenski pridelovalci se namreč srečujejo z omejenim številom rabe sredstev za varstvo rastlin v primerjavi s tujimi pridelovalci v in izven EU. Na zbornici pa so k promociji prodaje slovenskih prehranskih izdelkov, tudi krompirja, pozvali tudi varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.

"Tudi sami apeliramo trgovce, naj namenijo več prostora slovenskemu krompirju na samih prodajnih policah," je še izpostavil Podgoršek.

Kakšne so rešitve?

Predsednik Zadružne zveze Slovenija Borut Florjančič rešitev vidi v krepitvi prehranske verige, ki temelji na lokalni surovini, oziroma podpori kmeta. Ta potrebuje infrastrukturo, dostopna sredstva in namakalne sisteme, zadruge pa skladiščne kapacitete in sodobne sortirnice.

"S tem bomo dosegli še eno ključno stvar - koncentracijo, ki smo jo žal na področju krompirja zadruge precej izgubile, da bo nas kmet kot član ali nečlan jemal kot ključnega partnerja in bo k nam pripeljal svoje pridelke," je ocenil Florjančič in dodal, da se lahko z občutno večjimi količinami kakovostnega pridelka pojavijo tudi na vratih trgovcev.

STA