Slovenija se sooča z izrazitim in zaskrbljujočim upadom bralne pismenosti tako med odraslimi kot med mladimi. Raziskava Knjiga in bralci 2019 kaže, da najvišjo raven besedilnih spretnosti dosega le 5,4 odstotka odraslih, skoraj polovica pa v enem letu ne prebere niti ene knjige zunaj dela ali študija. Podatki iz leta 2022 razkrivajo še resnejšo sliko: četrtina odraslih ima velike težave z razumevanjem besedil, kar kaže na funkcionalno nepismenost.
Nizka raven pismenosti povezana s tveganjem revščine
Podobni trendi so opazni tudi pri mladih. Leta 2023 je temeljno raven pismenosti doseglo le 75 odstotkov dijakov, kar pomeni opazen upad v primerjavi s preteklimi leti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko razmere brez pravočasnega ukrepanja še poslabšale, kar bi imelo dolgoročne posledice za izobraževalni sistem, trg dela in družbo kot celoto.
Nizka raven pismenosti ne vpliva le na bralne navade, temveč močno posega v kakovost življenja. Ljudje z omejenim razumevanjem besedil se težje znajdejo pri finančnih odločitvah, pogosteje sprejemajo neugodne pogodbe, imajo slabše zaposlitvene možnosti in so bolj izpostavljeni revščini. Pismenost je povezana tudi z zdravjem, življenjsko dobo in sposobnostjo kritičnega presojanja informacij, kar je v sodobni družbi ključnega pomena.
Kriva tudi vse bolj razširjena uporaba umetne inteligence
Razlogi za upad pismenosti so večplastni. Temelji se začnejo že v otroštvu, kjer primanjkuje časa za skupno branje in razvoj jezika, vse večjo vlogo pa prevzema tehnologija. Pri mladih in odraslih je vse bolj razširjena uporaba umetne inteligence.
Več lahko preberete na Slo24.si: Alarmni padec bralne pismenosti v Sloveniji.
Strokovnjaki opozarjajo, da prekomerna uporaba AI ne vpliva le na naravoslovne spretnosti, temveč tudi na bralne in analitične sposobnosti, kar vodi do izgube kritičnega mišljenja in večje akademske nepoštenosti.
Kaj lahko storimo?
Strokovnjaki poudarjajo, da rešitev ni zgolj v večjem številu prebranih knjig, temveč v sistematičnem spodbujanju bralne kulture, razumevanja vsebin in povezovanja idej. Le z ohranjanjem visokih meril pismenosti in zavestnim razvojem kritičnega mišljenja bo mogoče posameznikom omogočiti aktivno vključevanje v družbo ter dolgoročno okrepiti znanje in konkurenčnost države.
