V Sloveniji je leta 2024 umrlo 21.506 ljudi, med njimi 10.733 žensk in 10.773 moških. To je 34 smrti manj kot leto prej. Stopnja umrljivosti je znašala 10,1 odstotka, kar predstavlja rahlo znižanje v primerjavi z letom 2023 (10,2 odstotka). Povprečna starost ob smrti je dosegla 82,7 leta, izhaja iz podatkov, objavljenih na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Zaradi bolezni obtočil umrlo 35,9 odstotka vseh umrlih

Med ženskami je bilo največ smrti v starostni skupini od 85 do 89 let, kjer je umrlo 2466 oseb, med moškimi pa v skupini od 80 do 84 let, v kateri je umrlo 1780 oseb. Delež umrlih, mlajših od 65 let, je znašal 14,1 odstotka. V letu 2024 je ob smrti starost 100 let preseglo 27 moških, najstarejši je bil star 102,9 leta, ter 146 žensk, med katerimi je najstarejša dosegla 111,7 leta.

Po vzrokih smrti so v ospredju bolezni obtočil, zaradi katerih je umrlo 35,9 odstotka vseh umrlih. Sledijo rak, zunanji vzroki obolevnosti in umrljivosti, bolezni živčevja, bolezni prebavil, bolezni dihal ter infekcijske in parazitske bolezni. Najbolj izrazito narašča umrljivost zaradi bolezni živčevja, zlasti Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, medtem ko se umrljivost zaradi bolezni dihal in prebavil dolgoročno zmanjšuje.

Bolezni obtočil zajemajo bolezni srca in ožilja, kot so ishemična bolezen srca, srčni infarkt, možganska kap, srčno popuščanje ter bolezni žil. Gre za bolezni, ki so pogosto povezane s staranjem prebivalstva, nezdravim življenjskim slogom, kajenjem, telesno nedejavnostjo in kroničnimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen in visok krvni tlak.

Pri moških sicer najpogostejši vzrok smrti rak

Pri ženskah so bile najpogostejši vzrok smrti bolezni obtočil, ki so predstavljale 41,7 odstotka vseh smrti, pri moških pa rak, s 36,2 odstotka. Pri obeh spolih so z manj kot desetimi odstotki sledili zunanji vzroki ter bolezni živčevja.

Na ravni posameznih diagnoz je bila srčna odpoved najpogostejši vzrok smrti v celotni populaciji in med starejšimi od 65 let. Pri mlajših od 65 let je bil najpogostejši posamezni vzrok smrti rak sapnic in pljuč, takoj za njim pa duševne in vedenjske motnje, povezane z uživanjem alkohola

Umrljivost razmeroma visoka takoj po rojstvu

NIJZ ob tem poudarja, da se tako povprečna starost ob smrti kot tudi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu dolgoročno zvišujeta. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je leta 2024 znašala 84,8 leta za ženske in 79,5 leta za moške, pri čemer ženske še naprej živijo dlje kot moški.

Stopnja umrljivosti, ki je lani znašala 10,1 odstotka, naj bi se po projekcijah v prihodnjih desetletjih znova povečevala in najvišje vrednosti dosegla v obdobju med letoma 2065 in 2071. Umrljivost je razmeroma visoka tudi v najzgodnejšem življenjskem obdobju. Leta 2024 je v Sloveniji umrlo 29 dojenčkov, od tega 16 deklic in 13 dečkov, stopnja umrljivosti dojenčkov pa je znašala 1,7 odstotka.

Podatki NIJZ kažejo tudi na izrazite regionalne razlike. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni obtočil je bila leta 2024 najvišja v pomurski statistični regiji, zaradi raka v koroški, zaradi zunanjih vzrokov obolevnosti in umrljivosti v primorsko-notranjski ter zaradi bolezni živčevja v obalno-kraški statistični regiji.