Povprečna gospodinjstva danes proizvedejo ogromno odvečne hrane, kar predstavlja velik izziv ter problem. Statistika kaže, da več kot polovica te hrane izhaja prav iz gospodinjstev.
Podoben problem se pojavlja tudi v trgovskih verigah, kjer preostala hrana, ki se ne proda, pogosto konča v smeteh, čeprav je še vedno užitna. To je posledica prekomernega naročanja, prekratkih rokov trajanja ter preveč agresivnih marketinških strategij, ki ustvarjajo občutek nujnosti pri nakupu. Poleg tega nepravilno skladiščenje ali napačno označevanje izdelkov lahko vodi v neprodajo, kar povečuje količino odpadkov.
Mnoge trgovske verige se zdaj trudijo obvladovati ta problem z donacijami neprodanih živil, prodajo po znižanih cenah ali kompostiranjem, vendar še vedno obstaja veliko prostora za izboljšave pri zmanjševanju odpadkov. Kako se s to težavo spoprijemajo slovenski trgovci, smo povprašali številne trgovske verige.
V Tušu optimizirajo nabavne procese ter robo naročijo glede na povpraševanje
V Tušu se z dano problematiko spopadajo na način, da optimizirajo nabavne procese in s tem optimalno glede na povpraševanje naročujejo robo: »V Tušu si prizadevamo za zmanjšanje količine prehranskih odpadkov na najnižjo možno raven. To izvajamo tako, da optimiziramo nabavne procese, kar vključuje metode za napovedovanje povpraševanja in optimalno naročanje ter posledično boljše upravljanje zalog. Cene blaga pred iztekom roka uporabe ali pred izgubo vrednosti za zaužitje ustrezno znižamo, da preprečimo zavržke. Sodelujemo tudi z dobrodelnimi organizacijami, katerim podarimo hrano, ki bi ji potekel rok uporabe ali bi v procesu prodaje lahko postala neustrezna. Skrajni ukrep je odpis hrane in ustrezna odstranitev, oziroma se hrana zavrže. To izvajamo skladno s sistemom HACCP, ki opredeljuje postopke zagotavljanja varnosti živil v celotni prehranski verigi od pridelave surovin do končnega uporabnika«
Hoferjeva lastna iniciativa Danes za jutri
Pri Hoferju se s problematiko zavržene hrane že vrsto let posvečajo v okviru lastne iniciative Danes za jutri: »Za čim manj presežne hrane v trgovinah skrbimo z optimiziranim načinom naročanja in dovršenim logističnim sistemom. Izdelke pred potekom roka uporabnosti pocenimo, da bi jih v čim večji meri odprodali, določene količine izdelkov, ki ostanejo neprodani in so še primerni za uživanje, pa v okviru projekta Hrana na dobri poti od leta 2017 redno doniramo socialno ogroženim in ranljivim skupinam. Seznam izdelkov za donacije neprestano širimo: do leta 2023 smo donirali sadje in zelenjavo, kruh in pekovske izdelke ter izdelke suhega sortimenta, od začetka 2023 pa tudi izdelke iz hlajenega in zamrznjenega sortimenta ter jajca.«
V projekt Donirana hrana, ki ga je leta 2013 pričela izvajati Zveza Lions klubov, distrikt 129 Slovenija, so oktobra 2021 kot edini trgovec v Sloveniji priključili vse trgovine HOFER po Sloveniji (trenutno je teh 93). Iz okoli dveh tretjin trgovin hrano donirajo vsak dan. Socialnim organizacijam donirajo v povprečju 100 ton hrane mesečno za okoli 20.000 pomoči potrebnih. Pri razdeljevanju hrane HOFERju pomagajo prostovoljci več kot 30 socialnih organizacij. Ob svetovnem dnevu hrane (16. oktobra) je HOFER organizacije, s katerimi sodeluje pri razdeljevanju hrane, podprl z donacijo v skupni višini 27.900 evrov za pokritje logističnih in drugih manipulativnih stroškov, ki nastajajo v okviru projekta Donirana hrana. Donirali so jim tudi biorazgradljive vrečke za prenašanje izdelkov.
V Sparu se odvečni hrani izognejo z znižanjem izdelkov pred iztekom roka uporabnosti
V Sparu si prav tako prizadevajo, da je odvečne hrane čim manj: »Posebej skrbno ravnamo z izdelki, ki se bližajo izteku roka uporabe in jim že nekaj dni pred tem znižamo cene. Te izdelke v trgovini posebej izpostavimo in jih označimo z oznako »Spoštujmo hrano«. Pri tem poudarjamo, da se prodajajo le živila, ki so s higienskega, senzoričnega, zdravstvenega in kakovostnega vidika neoporečna in še vedno primerna za uživanje, v roku uporabe. V primeru, da pri preverjanju kakovosti zaznamo, da produkt ne ustreza zakonskim in Spar standardom, smo ga primorani zavreči - zberemo jih ločeno, za ustrezen odvoz pa skrbi zunanji izvajalec.« Prav tako Spar Slovenija že vrsto let višek hrane donira humanitarnim organizacijam. »Doniramo le živila, ki so higienskega, senzoričnega, zdravstvenega in kakovostnega vidika neoporečna in še vedno primerna za uživanje, v roku uporabe. Število naših trgovin, ki oddajajo viške hrane, se vsako leto veča. Z donacijami imamo dobre izkušnje, s humanitarnimi organizacijami dobro sodelujemo, pri tem pa se soočamo tudi z nekaterimi izzivi.«
V Lidlu sledijo globalnim okoljskim, družbenim in upravljalskim trendom
V Lidlu Slovenija se z upravljanjem zavržene hrane sistemsko ukvarjajo že vrsto let ter pospešeno nadgrajujemo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane, obenem pa vseskozi krepijo ozaveščenost javnosti o tej tematiki in spodbujajo razmislek o pomenu preudarnega ravnanja s hrano skozi vse leto: "Na področju upravljanja odpadne hrane smo si do leta 2030 na ravni podjetja zadali strateški cilj, in sicer za polovico zmanjšati količine odpadne hrane na ravni podjetja. V podjetju smo že v preteklosti vzpostavili celovit sistem zmanjševanja količin odpadne hrane, v okviru katerega imamo uvedene številne sistemske rešitve, med katere sodijo optimizirano naročanje, rotacija izdelkov, podpora Mini tovarni, program ozaveščanja javnosti, donacije presežkov so le nekateri izmed ukrepov, katerim namenimo veliko pozornosti."
Med drugim so v preteklih letih izvedli tudi projekt Predobro za smeti, s katerim so za en dan podaljšali prodajo dela njihove ponudbe, kar je pozitivno vplivalo na zmanjševanje količine odpadne hrane. Sedaj ta projekt še nadgrajujejo: "Nekaj dni pred potekom roka trajanja smo za 30 % znižali cene zamrznjenih in suhih izdelkov iz redne ponudbe. Ohranili smo za 30 % znižano ceno hlajenih izdelkov, mesa in rib nekaj dni pred potekom roka trajanja, na dan poteka roka trajanja pa jih dodatno opremili z nalepko za 50 % popusta. Pri hlebcih kruha iz dopeke in rezanem kruhu smo ohranili za 50 % znižano ceno dan po peki oziroma dan po dostavi. V sistem so vključeni hlajeni, zamrznjeni in suhi izdelki, meso in ribe ter hlebci kruha iz dopeke in rezan kruh." S tem so izdatno zmanjšali količino zavržene hrane.
Slovenski trgovci se z izzivom zavržene hrane soočajo z različnimi pristopi, vendar je skupni cilj jasen, želijo zmanjšati količino odpadne hrane in jo usmeriti k tistim, ki jo najbolj potrebujejo.
