Pred tem so na novinarski konferenci izpostavili aktualne izzive in posebej opozorili na nevarnost pobud po ukinitvi cepljenja psov proti steklini. Kot so opozorili, se steklina širi po vzhodni Evropi.

Novi predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller je povedal, da je Slovenija de facto država brez stekline. "Bili smo pridni, marljivi. Silvatično steklino smo zatrli s pomočjo nastavljenih vab, zato v naši državi že nekaj let ne zaznavamo stekline niti pri monitoringu," je povedal.

Stroka zagovarja cepljenje

Vendar pa je ohranitev preventivnega cepljenja psov pred steklino vseeno izjemnega pomena, je opozoril. S tem se je odzval na nekatere pobude po ukinitvi cepljenja, ki so se pred kratkim pojavile v javnosti. "Stroka vztraja in argumentirano dokazuje, da je preventiva najmanj boleča, da ne izpostavljajo naših živali in posledično tudi ljudi morebitnim izbruhom stekline," je izpostavil.

Podpredsednik Veterinarske zbornice Slovenije Jure Pipp je pojasnil, da nam po izbruhu krize, ki je v Ukrajini prinesla poslabšanje preventivnega sistema, iz vzhoda grozi silvatična, torej gozdna steklina. Na Poljskem, v Romuniji in na Madžarskem že zaznavajo porast primerov stekline med lisicami, ki lahko steklino prenesejo tudi v urbano okolje. "Slovenija si ne sme privoščiti neprecepljene populacije psov," je poudaril Pipp.

Steklina ima še vedno 100 odstotko smrtnost 

Kot je opozoril Wankmüller, je steklina še vedno 100-odstotno smrtna bolezen in zaradi nje v svetu vsako leto umre okoli 50.000 ljudi. "To je bolezen centralnega živčnega sistema, ki jo povzroča virus. Zdravila zanjo ni," je izpostavil. Opozoril je tudi na nevarnost prenašanja stekline ob pretoku domačih živali znotraj EU, zato je ohranitev obstoječe sheme cepljenja v Sloveniji ključnega pomena.

Med aktualnimi izzivi je izpostavil tudi izbruhe drugih kužnih bolezni v bližini Slovenije, kot so afriška prašičja kuga, aviarna influenca, bolezen modrikastega jezika in kuga drobnice. Zato se veterinarji veliko ukvarjajo z implementacijo biovarnostnih ukrepov.

Posredno skrbijo tudi za okolje

Kot je pojasnil Wankmüller, danes veterina zajema različna področja, ne zgolj zdravljenja živali. "Primarno skrbimo za zdravje živali, posredno tudi ljudi in okolja," je pojasnil. Zbornica ima okoli 1070 članov in se deli v dve sekciji. V sekcijo veterinarjev praktikov je vključenih okoli 830 članov, v sekcijo veterinarjev v izobraževanju, raziskovanju, diagnostiki in industriji pa 240. V zbornici želijo v soje vrste povabiti tudi inšpektorje, zadolžene za nadzor živil živalskega izvora.

Slovenija vodilna po zmanjšanju antibitikih pri živalih

Predsednik sekcije veterinarjev praktikov Marjan Tacer je povedal, da promovirajo preudarno uporabo protimikrobnih sredstev. Kot je pojasnil Pipp, si za to prizadeva vsa Evropa, Slovenija pa je po zmanjšanju porabe antibiotikov v veterini vodilna. "Veterinarji nismo razlog za rezistenco, s katero se v veliki meri srečuje humana medicina," je dejal.

Zadovoljen je tudi s študijem veterinarstva v Ljubljani, ki je verificiran po vseh evropskih standardih. Pojasnil je, da na šestletnem študiju vsako leto diplomira približno 60 mladih veterinarjev. Vesel pa je, da se v kratkem obeta tudi dokončanje gradnje novih prostorov veterinarske fakultete.