S prihodom poletja in začetkom dopustniške sezone so slovenske avtoceste ponovno prizorišče dolgih kolon. V teh nepredvidenih prometnih razmerah je ključnega pomena pravilno in hitro vzpostavljanje reševalnega pasu, ki omogoča nemoten prehod intervencijskim vozilom in s tem reševanje življenj. 

Od aprila strožje kazni

Od aprila letos vas lahko sicer ne vzpostavitev reševalnega pasu konkretno udari po žepu. Začela je namreč veljati novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki je prinesla bistveno strožje kazni za tiste, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu ali vozijo po njem. Nova zakonodaja je enotno kazen za neustrezno oblikovanje reševalnega pasu zvišala na 500 evrov in tri kazenske točke. Pred tem je bila globa 200 evrov za nevzpostavitev pasu in 300 evrov za priključitev ali prehitevanje intervencijskih vozil.

Manj kršitev, a še vedno potrebna previdnost

Generalna policijska uprava sicer zaznava, da je tovrstnih prekrškov manj. Kljub temu pa je bilo v obdobju od 1. januarja do 6. julija 2025 ugotovljenih 12 kršitev v zvezi z vzpostavitvijo reševalnega pasu in 35 kršitev zaradi vožnje po reševalnem pasu. To je bistveno manj kot v enakem obdobju lani, ko so zabeležili 41 kršitev v zvezi z vzpostavitvijo reševalnega pasu. »Podatka o vožnji po reševalnem pasu pa ne moremo primerjati z lani, ker še ni bilo v zakonu tega določila,« so nam pojasnili na upravi in dodali, da so »vozniki dobro informirani glede vzpostavitve reševalnega pasu, zato je kršitev manj.«

Največ kršitev je bilo ugotovljenih na avtocesti Maribor – Ljubljana A1.

Policisti imajo sicer možnost, da namesto denarne kazni izrečejo tudi opozorilo, vendar je to odvisno od okoliščin prekrška. Pri vzpostavljanju reševalnega pasu večjih razlik med domačimi in tujimi vozniki ni opaziti. »So pa primeri, ko tujci ne poznajo tega pravila,« dodajajo policisti.

Nasveti policije za pravilno vzpostavitev reševalnega pasu

Policija poudarja, da se pri vsakem zmanjšanju hitrosti ali ustavitvi na avtocesti vozniki takoj pripravijo na vzpostavitev reševalnega pasu. »Pomembno je, da kot vozniki spremljamo prometne razmere in dogajanje okoli sebe ter z vožnjo vozila začnemo takoj vzpostavljati reševalni pas, ko se hitrost vozil zmanjša in preden se vozila ustavijo,« svetujejo na Generalni policijski upravi. 

Najpogostejša napaka je namreč, da vozniki čakajo, da se kolona popolnoma ustavi, preden poskušajo oblikovati pas, kar je takrat že oteženo ali celo onemogočeno.