Poletje je pred vrati, z njim pa čas, ko se poveča tudi obseg študentskega dela. Medtem ko številni dijaki in študenti iščejo priložnosti za zaslužek, delodajalci pogosto tekmujejo za najboljše kandidate. In ti danes niso več pripravljeni prijeti za vsako delo, saj mladi iščejo takšna, ki jim bodo prinesla izkušnje, kompetence in morda celo prvo zaposlitev.
»Povprečna urna postavka za študentsko delo je ta hip 9,32 €/h bruto oziroma 8,02 €/h neto, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani,« so sporočili iz e-Študentskega servisa.
Manj ponudbe, a povpraševanje po mladih ostaja visoko
Letos je na trgu manj študentskih del kot lani – po ocenah za približno 10 odstotkov. A to še zdaleč ne pomeni, da imajo mladi težave pri iskanju priložnosti.
»Nižja ponudba študentskih del je še vedno bistveno večja od povpraševanja mladih, kar dodatno dokazuje pomanjkanje kandidatov za delo ob rekordni zaposlenosti.«
Zanimivo je, da delodajalci vedno bolj iščejo dijake in študente za strokovno usmerjena dela, povezana s področjem njihovega študija, kot so programiranje, digitalni marketing, zdravstvo, elektrotehnika, takšna dela pa namreč ob plačilu prinašajo praktične izkušnje in korak bližje prvi zaposlitvi.
Dijaki blizu doma, študenti bliže karieri
Če dijaki iščejo enostavna in bližnja dela, ki jih je mogoče hitro osvojiti, pa so študenti bolj usmerjeni v dolgoročne koristi.
»Študenti pretežno iščejo dela, ki so povezana z njihovo smerjo šolanja, prinašajo pomembne kompetence in vodijo do rednih zaposlitev. Mladim sta pomembna tudi ugled delodajalca ter dobro plačilo.«
Največ študentskih del se opravi v prodaji in delu s strankami, sledijo administrativna dela ter strokovna dela z različnih področij. A najbolj iskan kader postajajo mladi s tehničnim znanjem in izkušnjami.
Študentsko delo omogoča dostojno življenje
V raziskavi »Mladi in trg dela«, ki jo je e-Študentski servis izvedel maja 2025 med več kot 7.500 mladimi, je skoraj 80 odstotkov vprašanih poudarilo, da jim študentsko delo omogoča boljši življenjski standard.
»79,2 % mladih se odloča za študentsko delo, ker si tako lahko privoščijo nekaj več – izpit za avto, telefon, izlet. 78,1 % ga opravlja zaradi pridobivanja delovnih izkušenj, 69 % pa zaradi hitrega in varnega zaslužka.«
Poleg tega si skoraj dve tretjini mladih študij brez študentskega dela ne bi moglo privoščiti.
»Kar 60,7 % mladih bi si težko privoščilo študij brez študentskega dela, tako da je študentsko delo še vedno socialni korektiv, ki omogoča šolanje ne glede na socialni status družine.«
Študentsko delo šteje za pokojnino
Že desetletje ima študentsko delo tudi dolgoročni pomen. Od leta 2015 se namreč za študentsko delo plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se delo šteje v pokojninsko dobo.
»Mladi v povprečju delajo 2,5 meseca na leto, kar v petih letih študija nanese eno leto pokojninske dobe.«
Tudi druge pravice so se v zadnjih letih izboljšale – študentom pripada malica, uveden je nadzor nad delovnim časom, uvajanje mora biti plačano, prav tako pa tudi v oglasu obljubljena urna postavka.
Katere so pravice v študentov in dijakov?
Pri študentskem delu so poleg prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbo pri delu, zato se strošek dela že skoraj izenačuje z redno zaposlitvijo.
Poleg tega študentsko delo danes prinaša več pravic kot kdajkoli prej:
- minimalna urna postavka je uzakonjena (trenutno 7,34 € bruto),
- plačan je odmor za malico,
- delovni čas se evidentira,
- mladoletni delavci so posebej zaščiteni,
- veljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, o delovnem času, o odmorih in počitkih itd.
- uvajanje mora biti plačano, prav tako oglaševana urna postavka.
Odskočna deska do zaposlitve
Morda najpomembnejši podatek: kar 62 odstotkov mladih se po zaključku študija zaposli prav pri enem od delodajalcev, kjer so opravljali študentsko delo.
»Študentsko delo omogoča gradnjo socialne mreže, razvoj kompetenc in povečuje zaposlitvene priložnosti. 90,3 % mladih uspešno preide na trg dela takoj po zaključku izobraževanja.«
To potrjuje tudi prva znanstvena analiza študentskega dela v Sloveniji, ki je izšla letos. Monografija Vloga študentskega dela na trgu dela v Sloveniji razkriva, da študentsko delo pomembno prispeva k večji zaposljivosti mladih, saj spodbuja razvoj mehkih veščin in samozavest v delovnih okoljih.
