Strokovnega in tehničnega kadra primanjkuje v vseh delih vzgoje in izobraževanja, zaposleni so preobremenjeni, ministrstvo pa k problematiki ne pristopa ustrezno aktivno, so ocenili. Menijo, da bi sistem vzgoje in izobraževanja potreboval stabilno financiranje.
Padanje deleža BDP za vzgojo in izobraževanje
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci izpostavil, da je pomanjkanje učiteljstva in drugega osebja zgolj najbolj očiten izraz krize izobraževanja, ki je bistveno bolj kompleksna. Opozoril je na padanje deleža BDP za izobraževanje, ki je bil leta 2005 s 5,3 odstotka še nad povprečjem držav OECD, nato pa je padel, v letu 2019 je znašal 4,2, v letu 2020 pa 4,6 odstotka.
Kot je poudaril Štrukelj, je naloga ministra za vzgojo in izobraževanje tudi, da se "v vladi in javno postavi za položaj učiteljstva v tej državi, da se bori zanj, da se, če hočete nekoliko banalno, na vladi stepe za to, kako bodo ovrednotili naše delo, kar nekateri drugi ministri javno delajo". Boljše vrednotenje pedagoškega dela je po Štrukljevih besedah nujen, a ne zadosten pogoj, zagotoviti je treba namreč tudi stabilno financiranje. V Svizu zato vlado pozivajo, da se najnižji delež javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje zapiše v zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je v prenovi.
Pomanjkanje učiteljev resna grožnja
Za stabilen sistem se je zavzel tudi predsednik sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih Dušan Nemec. "Pomanjkanje učiteljev v Sloveniji ni le alarmanten signal za naš izobraževalni sistem, temveč tudi resna grožnja za prihodnost naših otrok," je poudaril. Prejšnji teden so se po njegovih besedah "v slovenskih šolah dogajale 'kraje', ravnatelji so drug drugemu kradli učitelje".
Eden glavnih razlogov za pomanjkanje učiteljev, a ne edini, so po njegovih besedah relativno nizke plače učiteljev in delovni pogoji, ki mnoge odvrnejo od tega poklica. Prav tako pa je ključno za uspešno izobraževanje otrok po njegovih besedah zaupanje staršev v delo učiteljev.
Z njim se je strinjal tudi predsednik sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov Miha Gartner. Po njegovih besedah plača tisoč evrov neto, kolikor dobijo brez malice in potnih stroškov učitelji začetniki, ni nekaj, kar bi mlade po 18 letih šolanja in opravljenem strokovnem izpitu motiviralo za to delo. Omenil je tudi problem staranja učiteljev, saj da je v srednjih šolah skoraj polovica učiteljev starejših od 50 let.
Zaposlenega le 40 odstotkov ustreznega kadra
Na kadrovsko problematiko je opozorila tudi predsednica sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Jelka Horvat. V socialnovarstvenih zavodih, kjer se prav tako odvija posebni program vzgoje in izobraževanja, je po njenih navedbah zaposlenega zgolj 40 odstotkov ustreznega kadra.
Predsednica sindikalne konference predšolske vzgoje Marjana Kolar je izpostavila, da se je s septembrom spremenil normativ za svetovalne delavce v vrtcih, a da nekaj manj kot polovica občin tega ne upošteva, enako pa velja za nudenje dodatne strokovne pomoči otrokom s posebnimi potrebami in za delo z otroki s tveganimi dejavniki.
Želja vrniti normative na prejšno raven
Spregovorila je tudi o normativu števila otrok v vrtčevskih oddelkih, ki je bil zaradi večjega števila otrok kot začasen ukrep zvišan za dva. "A ta normativ je zdaj, ko je otrok bistveno manj, ko se zaradi zmanjšanja števila zapirajo oddelki, še vedno v veljavi in občine se vrnitvi na zakonski normativ zelo upirajo," je dejala. Sviz bo po njenih besedah vztrajal, da se normativ vrne na prejšnjo raven.
"Tišina pred nevihto"
Štrukelj je spregovoril tudi o poteku pogajanj o plačnem sistemu v javnem sektorju, kjer je po njegovih besedah trenutno "tišina pred nevihto". Po njegovih besedah so trenutno v središču stebrna pogajanja, med drugim ostajajo odprta vprašanja uvrstitev vrste delovnih mest s področja vzgoje in izobraževanja. Brez tega dogovora novega plačnega sistema "ni mogoče zapreti".
Na vprašanje, s kolikšno plačo bi bili zadovoljni, je izpostavil, da je ključno vprašanje, ali je pedagoško delo ovrednoteno ustrezno v primerjavi z delom v državni upravi in v zdravstvu. "Politika preko razvrednotenja plač v resnici sporoča, da izobraževanje v tej državi ni pomembno," meni Štrukelj.
