Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, so gospodinjstva v Sloveniji lani v povprečju privarčevala manj kot leto prej. Rast finančnih sredstev gospodinjstev se je nekoliko upočasnila, a je še vedno presegla rast obveznosti.

Svetovni dan varčevanja so razglasili 31. oktobra 1924 na mednarodnem kongresu v Milanu, glavni namen kongresa je bil spodbuditi ljudi k varčevanju, predvsem v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah.

Gospodinjstva del svojega razpoložljivega dohodka porabijo za nakup trajnih in netrajnih potrošnih dobrin ter storitev, preostali del pa namenijo varčevanju. S stopnjo bruto varčevanja se prikaže, kolikšen delež svojega razpoložljivega dohodka gospodinjstva privarčujejo.

V Sloveniji varčni, a so drugod še bolj

Delež privarčevanega razpoložljivega dohodka je za leto 2024 znašal 13,3 %. Ta stopnjo bruto varčevanja nas po zadnjih podatkih Eurostata uvršča v sredino lestvice članic EU, za katere so ti podatki na voljo. Po dosegljivih podatkih največ privarčujejo v Nemčiji, najmanj pa na Slovaškem.

Rast finančnih sredstev gospodinjstev se je zmanjšala

Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji (gotovina, vloge, delnice in drugo) v letu 2024 znašala 87,2 milijarde evrov. V primerjavi z letom prej je njihova stopnja rasti malenkost upadla in sicer z 8,5 % na 8,4 %.

Podobno kot v prejšnjih letih so se najbolj povečale bančne vloge, delnice in drug lastniški kapital ter sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem.

Struktura privarčevanih finančnih sredstev se v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Največji delež so predstavljale bančne vloge (35,8 %), sledili so delnice in lastniški kapital (35,2 %) ter sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (11,2 %). Delež gotovine je bil 9,1-odstoten.

Več finančnih obveznosti gospodinjstev in rast potrošniških posojil

Po podatkih Banke Slovenije so se v lanskem letu povečale finančne obveznosti gospodinjstev (posojila in druge obveznosti), predvsem kot posledica pospešene rasti dolgoročnih posojil.

Zraslo je tudi število potrošniških posojil, ki se je približala rasti stanovanjskih posojil. Stanovanjska posojila gospodinjstev v zadnjih desetih letih so neprekinjeno naraščala, z izjemo obdobja 2020–2022 je bila rast dokaj enakomerna.

Prav tako so v obravnavanem obdobju neprekinjeno naraščala ostala posojila, in do leta 2024 zabeležila 33,9-odstotni porast, kar pa je bilo precej manj od porasta stanovanjskih in potrošniških posojil.

Povprečna zadolženost slovenskih gospodinjstev lani nekoliko večja

Podatki še razkrivajo, da je zadolženost gospodinjstev v Sloveniji (merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom) lani znašala 40,4 %. V primerjavi z letom prej se je povečala za 0,9 odstotne točke, še vedno pa je ostala za skoraj polovico manjša od zadolženosti za povprečje evrskega območja, ki je lani znašalo 82,2 %.