Potem ko je bila Slovenija uspešna na evropskem razpisu skupnega podjetja EuroHPC za pridobitev visoko zmogljivega superračunalnika s tovarno umetne inteligence, smo preverili, za kakšen računalnik gre in v čem se bo razlikoval od obstoječega superračunalnika Vega, ki so ga leta 2021 zagnali na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru.

Vlada Republike Slovenije je na 126. redni seji (24. 10. 2024) sprejela sklep o ustanovitvi delovne skupine vlade za spremljanje in svetovanje pri prijavi na razpis EU skupnega podjetja EuroHPC za izgradnjo visokozmogljivega računalnika in tovarne umetne inteligence. Naloga delovne skupine je bila usklajevanje in zagotavljanje kontinuiranega sodelovanja vseh relevantnih deležnikov in spremljanja stanja priprave na razpis. Delovno skupino je vodila državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP) dr. Aida Kamišalić Latifić, v njej so poleg predstavnikov ministrstva za digitalno preobrazbo, ministrstva za visoko šolstvo znanost in inovacije (MVZI) ter ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) sodelovali deležniki, ki so pripravljali prijavo na razpis, in deležniki s strokovnimi znanji, ki so bila potrebna za pripravo prijave.

Nosilec prijave na razpis je Institut informacijskih znanosti iz Maribora

"Za prijavo na razpis je bilo potrebno pripraviti obsežno in kompleksno dokumentacijo, za kar so bili angažirani vrhunski strokovnjaki s področja superračunalništva in s področja umetne inteligence. V času delovanja se je delovna skupina sestala šestnajstkrat in vseskozi uspešno usmerjala pripravo prijave na razpis. Ta je bila slednjič kakovostno in pravočasno pripravljena ter oddana 1. 2. 2025. Nosilec prijave na razpis je Institut informacijskih znanost (IZUM) iz Maribora," so nam pojasnili na ministrstvu za digitalno preobrazbo. 

Pri prijavi na prvi rok, ki je bil 4. 11. 2024, so sodelovali z italijanskim superračunalniškim centrom CINECA HPC iz Bologne na način, da bodo sofinancirali nakup novega specifičnega superračunalnika v superračunalniškem centru CINECA HPC v višini 5.000.000,00 evrov. "S sofinanciranjem bo Slovenija pridobila pravice do uporabe specifičnih superračunalniških zmogljivosti na italijanskem superračunalniku v višini vrednosti slovenskega sofinanciranja. S tem bi omogočili razvoj zmogljivosti, ki bodo dopolnjevale že obstoječe infrastrukture, kot je slovenski superračunalnik HPC Vega, ki že deluje v Mariboru."

S katerimi raziskovalnimi institucijami bo povezan superračunalnik?

Sredi marca je Evropska komisija objavila rezultate drugega roka razpisa za postavitev tovarn umetne inteligence, za katerega se že ve, da je bil uspešen tudi za Slovenijo, ki bo iz proračuna EU prejela 67,5 milijona evrov. Gostitelj superračunalnika in tovarne umetne inteligence bo Institut za informacijske znanosti Maribor (IZUM), v tesnem sodelovanju z Arnesom in Institutom Jožef Stefan (IJS), ki bosta sodelovala pri upravljanju, vzdrževanju ter uporabniški podpori.

Superračunalnik bo, kot so nam pojasnili na ministrstvu za digitalno preobrazbo, povezan z raziskovalnimi institucijami (Univerze v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in na Primorskem ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in IJS) ter industrijskimi partnerji preko Tehnološkega parka Ljubljana, GZS in regionalnih zbornic. Predvidena je tudi mednarodna povezava s tovarnami UI v Avstriji, Italiji in sodelovanje z nekaterimi organizacijami Zahodnega Balkana.

Nova delovna mesta

Na ministrstvu še pravijo, da je v okviru superračunalnika in spremljajoče infrastrukture v Mariboru predvidenih vsaj 11 novih delovnih mest na IZUM-u. "Na ravni projekta tovarne UI bo ustvarjenih 45 novih delovnih mest v treh letih, od tega osem na Univerzi v Mariboru in dva na IZUM-u. Poleg tega bo superračunalnik v sodelovanju z gospodarstvom prispeval k dodatnemu ustvarjanju delovnih mest."

Katera vsebinska področja bo pokrival?

In katera vsebinska področja bo pokrival superračunalnik? Superračunalnik bo po pojasnilih pristojnega ministrstva podpiral razvoj umetne inteligence na področjih:

• zelenega prehoda (kmetijstvo; energija; okolje; pametna proizvodnja),

• zdravja in biotehnologije (diagnostika; medicina; odkrivanje zdravil; orodja za simulacijo),

• digitalne družbe (jezikovne tehnologije; generativna umetna inteligenca za medije in ustvarjalnost; preoblikovanje javnega sektorja; izobraževanje in vseživljenjsko učenje).

Slovenija vrednost svojega projekta superračunalnika in tovarne umetne inteligence ocenjuje na do 150 milijonov evrov. Od tega bo iz evropskega proračuna prejela 67,5 milijona evrov.

Upravljal bo s slovenskim delom umetne inteligence

Na vprašanje, ali bomo preko superračunalnika upravljali tudi slovenski del umetne inteligence, na ministrstvu odgovorijo pritrdilno: "Da, superračunalnik bo ključen za razvoj in učenje slovenskih UI-modelov, vključno z velikimi jezikovnimi modeli za slovenščino. Namen je oblikovati močan domač ekosistem umetne inteligence, namenjen podjetjem, raziskovalcem in javnim institucijam."

Projekt je razdeljen na dve fazi. Prva faza zajema naročilo, dobavo in vzpostavitev delovanja strojne opreme, shranjevalne in storitvene infrastrukture ter vzpostavitev tovarne umetne inteligence. Druga faza, načrtovana dve leti po začetku delovanja, predvideva nadgradnjo strojne opreme z najsodobnejšimi grafičnimi procesorji in drugo napredno tehnologijo, kar bo podaljšalo tehnološko konkurenčnost superračunalnika. Superačunalnik bi lahko postal, tako na ministrstvu, operativen v letu 2027.

Povezan s toplovodnim omrežjem Maribora 

"Glede napajanja novega superračunalnika ostaja v veljavi predlog, da bi se skupaj s podatkovnim centrom napajal iz hidroelektrarne Mariborski otok, toplota, ki bo nastajala med delovanjem superračunalnika in podatkovnega centra, pa se bo predvidoma oddajala v toplovodno omrežje Maribora za ogrevanje zgradb. Takšna rešitev bi zagotovila energetsko učinkovitost in trajnostno naravnanost delovanja centra," so še povedali.

Novi superračunalnik bo 15-krat zmogljivejši od obstoječe Vege

Obrnili smo se tudi na mariborski IZUM -  Institut informacijskih znanosti. Vodja  sektorja za superračunalništvo Dejan Valh je na vprašanje, v čem se bo novi superračunalnik razlikoval od obstoječega superračunalnika Vega, odgovoril: "Novi superračunalnik se bo od Vege razlikoval po tem, da bo prilagojen za storitve in rešitve umetne inteligence. To v prvi vrsti pomeni, da bo imel neprimerno večjo particijo z najmodernejšimi grafičnimi pospeševalniki in veliko strežnikov z grafičnimi pospeševalniki za gostovanje modelov in spletnih storitev umetne inteligence oziroma t.i. oblačno infrastrukturo. Zaradi tega bo tudi več kot 15-krat zmogljivejši, kapaciteta diskovni sistemov za shranjevanje pa bo vsaj petkrat večja."

S čim se ukvarja Vega in kakšni so njegovi največji uspehi?

Obstoječa Vega se ukvarja s številnimi raziskovalnimi projekti, ki so razvrščeni v naslednje znanstvene discipline glede na število projektov (prvih je največ, zadnjih najmanj): fizikalna in analitična kemija; računalništvo in informatika; fizika kondenzirane snovi; inženirstvo materialov; preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje človeških bolezni; sintetična kemija in materiali; molekule življenja (biološki mehanizmi, strukture in funkcije); inženirstvo izdelkov in procesov; osnove sestavnih delov snovi; fiziologija na področju zdravja, bolezni in staranja; integrativna biologija (od genov in genomov do sistemov). 

Podobno so razvrščeni večji raziskovalni projekti, ki jih izvajajo raziskovalne skupine iz cele Evrope: vede o vesolju in astrofizika; fizika kondenzirane snovi; fizikalne in analitične kemijske vede; inženiring izdelkov in procesov; kemijske znanosti in materiali; inženirstvo; temeljne sestavine snovi; sistemsko in komunikacijsko inženirstvo; molekularna in strukturna biologija ter biokemija; biokemija, bioinformatika in vede o življenju; matematika in računalništvo; vede o zemeljskem sistemu; diagnostična orodja, terapije in javno zdravje; genetika, genomika, bioinformatika in sistemska biologija; fiziologija in medicina.

Od komercialnih projektov (za plačilo porabe računskih virov) na IZUM-u omenjajo: fluidna dinamika (simulacije ogrevanja in ohlajevanja gospodinjskih aparatov  -Gorenje, Slovenija, simulacije ladijskih turbin, valovanje morja v obalnih predelih - In silico, Hrvaška); kvantno računalništvo (preverjanje rezultatov kvantnih računalnikov - Algoritmiq, Finska) in jezikovne modele za umetno inteligenco (Xlab, SLovenija).

Med največje uspehe superračunalnika Vega prištevamo:

Vega sicer, kljub temu, da se nahaja v središču Maribora, ne oddaja toplote, ki nastaja med njegovim delovanjem, v toplovodno omrežje Maribora. "To ni bilo predvideno v projektu, saj bi bila potrebna velika investicija za potrebne adaptacije, se pa s toploto iz podatkovnega centra ogreva poslovna stavba IZUM- na Prešernovi 17.," so še odgovorili.