Vlada je na četrtkovi seji potrdila sklep, da lahko podjetja v izbranih gospodarskih panogah od danes uporabljajo shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. Gre za ukrep, namenjen ohranjanju delovnih mest v obdobju občutnega padanja naročil ter za zaščito podjetij pred prisilnimi odpuščanji. Shema bo trajala tri mesece, in sicer do 5. marca, ter velja kot odgovor na aktualne razmere v posameznih industrijah.

Shemo omogoča zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga je vlada pripravila z namenom zagotavljanja stabilnosti trga dela v času kriz in naravnih nesreč. Državni zbor je zakon sprejel junija, potem ko so delodajalci dlje časa opozarjali na nujnost sistema, ki bi podjetjem omogočal hitrejšo prilagoditev ob nenadnih zmanjšanjih povpraševanja.

Kje bo shema veljala

Po več pozivih gospodarstva je vlada shemo aktivirala najprej v tistih panogah, kjer so upadi naročil najbolj izraziti. Subvencionirani skrajšani delovni čas bo tako veljal v proizvodnji oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, papirja in papirnih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov, motornih vozil, drugih vozil ter pohištva. Ukrep bo na voljo tudi tiskarski dejavnosti in razmnoževanju posnetih nosilcev zapisa. Minister za delo Luka Mesec je poudaril, da so prav v teh panogah opažali najhitrejše krčenje naročil, zato je bila podpora nujna.

Kdo je upravičen in pod kakšnimi pogoji

Do subvencij so upravičene pravne ali fizične osebe, vpisane v poslovni register, ki zaposlujejo delavce s pogodbo za polni delovni čas. Upravičenci so tudi nosilci kmetijskih dejavnosti, vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Podjetja lahko del zaposlenih za tri mesece prerazporedijo na skrajšani delovni čas, če vsaj 30 odstotkom delavcev ne morejo zagotoviti vsaj 90 odstotkov običajnega obsega dela. To bodo morala potrditi s pisno izjavo.

Poleg tega podjetja ne smejo biti v stečajnem ali likvidacijskem postopku, ne smejo imeti neporavnanih obveznosti do države in ne smejo biti neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna. Prav tako si med koriščenjem ukrepa ne smejo izplačevati dobička ali dividend.

Način izvajanja in višina nadomestila

Upravičena podjetja bodo lahko zaposlene napotila na čakanje med pet in 20 urami tedensko. Za te ure bo država zagotavljala nadomestilo v višini 60 odstotkov izplačane bruto plače zaposlenega. Ukrep torej omogoča, da delodajalci stroško manjka dela ne nosijo sami, zaposleni pa ohranijo delovno razmerje, kar po oceni vlade zmanjšuje tveganje za masovna odpuščanja.

Pozivi delodajalcev in pretekle izkušnje

Delodajalci so k uvedbi sheme pozivali že od lanske jeseni, zlasti zaradi negotovosti v avtomobilski industriji, ki vpliva na celotno verigo dobaviteljev. Slovenija je skrajšani delovni čas že dvakrat subvencionirala kot interventni ukrep – prvič med gospodarsko krizo v letih 2009–2012 in drugič med pandemijo covida-19. Tokrat pa je vzpostavljena stalna shema, ki jo bo država lahko aktivirala ob prihodnjih krizah brez dodatnega zakonodajnega postopka.