Študijski proces je že v polnem teku, prav tako koriščenje subvencionirane prehrane. Subvencionirana študentska prehrana predstavlja enega izmed mehanizmov, ki posredno zagotavljajo zadovoljivo zdravstveno stanje študentov in s tem tudi enega izmed nujnih pogojev za študij. Študentska prehrana je omogočena s pravico in more biti zagotovljena vsem študentom, ne glede na njihov socialni položaj.
Raznolika ponudba študentske prehrane
V Mariboru je trenutno več kot 50 ponudnikov študentskih menijev. Kot nam pojasnijo na Študentski organizaciji Maribor (ŠOUM), je po njihovem mnenju v Mariboru hrana dovolj raznolika ter ponuja študentom možnost široke izbire. Prav tako so med ponudniki taki, ki uporabnikom ponujajo brezmesne in veganske menije. S tem se strinjajo tudi na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), ki si kljub temu prizadevajo za povečanje zdrave ponudbe.
Največje težave pri dvigu cen na trgu
Kot nam pojasnijo na ŠOS, največjo težavo predstavlja dvig cen na trgu. Trenutna maksimalna vrednost obroka je tako 9 evrov, pri tem subvencija znaša 4,02 evra, kar pomeni, da je najvišje možno doplačilo za obrok subvencionirane študentske prehrane 4,98 EUR. »Glede na cene obrokov, ki jih gostinci nudijo drugim državljanom, menimo, da je cena obroka oziroma višina doplačila, ki ga doplačajo študentje, primerna. Študentje torej zagovarjamo, da mora biti višina subvencije realno primerljiva s cenami življenjskih potrebščin v Sloveniji in se mora usklajevati na način ter v roku, ki ga določa Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Kljub usklajevanju pa si še vedno prizadevamo za dvig subvencije, ki bi lahko posledično privedel tudi do dviga maksimalne vrednosti obroka,« dodajajo na ŠOS. Prav tako je pomanjkanje kadra v gostinstvu ter posledično manj gostincev, ki se vključujejo v sistem, kot bi si želeli. S povedanim se strinjajo tudi v ŠOUM, kjer dodajajo: »Cena je naravnana tržno in temu primerno sledi realnemu stanju na tem področju. Seveda pa smo mnenja, da je za študente ta strošek previsok in bi morala biti subvencija za subvencionirano študentsko prehrano višja, za kar se Študentska organizacija Slovenije že nekaj časa zavzema.«
Rešitev na ŠOUM vidijo predvsem v dvigu subvencije: »Želimo si in se bomo še naprej zavzemali za dvig subvencije študentske subvencionirane prehrane. Ob naraščajočih stroških na vseh področjih, bi tako študentje lahko koristili študentsko prehrano z manjšim doplačilom. Zaradi dejstva, da sam študijski proces ni vezan le na delovne dneve, ko se študenti še posebej med izpitnim obdobjem učijo vse dni, se zavzemamo tudi to, da se pri določitvi števila subvencij, ki študentom pripadajo, upoštevajo vsi koledarski dnevi v mesecu in ne le delovni dnevi. V povprečju to pomeni 9 do 10 dodatnih subvencij mesečno.«
Razpis letos tudi izven univerzitetnih mest
Kot pojasnjujejo na ŠOS, je letos prvič razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2025 in 2026 prvič “odprt” na vse kraje v Sloveniji. Na razpis so se lahko prvič prijavili gostinci iz vseh krajev, ni ne samo tistih, kjer se izvaja študijski proces, kot je bilo to do sedaj. Na ŠOS smo si za to spremembo prizadevali že dlje časa in zato nas veseli, da je bil naš predlog upoštevan.
Mnogi gostinci se na nove razpise ne prijavljajo
Veliko gostincev se ne prijavlja na ponoven razpis za ponujanje subvencioniranih menijev študentov. Kot razlog na ŠOS odgovarjajo, da je za to krivo pomanjkanje kadrov v gostinstvu ter podražitev cen na trgu: »Maksimalna vrednost obroka je 9 EUR, kar je tudi vrednost, ki jo lahko ponudnik prejme za svoj obrok. Število ponudnikov je upadlo predvsem v času epidemije COVID-19. Opažamo sicer manjši upad ponudnikov in lokalov iz leta v leto. Predvidevamo, da je za to krivo pomanjkanje kadra v gostinstvu in splošna podražitev cen na trgu. Gostinci si namreč preračunajo, ali se jim ponujanje subvencionirane študentske prehrane in prijava na razpis, pod določenimi pogoji (cena, kakovost, vstopni pogoji) izplača. Ker njihovi stroški dela in surovin rastejo hitreje kot se dviguje maksimalna vrednost obroka, je verjetno tudi to glavni razlog, zakaj se gostinci ne odločijo za ponujanje subvencionirane študentske prehrane.«
Statistika še vedno na strani hitre prehrane
Kot nam povedo na NIJZ, študentje še vedno uživajo prehrano z veliko ogljikovimi hidrati: »Septembra 2023 je bila izvedena vizualna ocena, v kateri je bilo ocenjenih 35 obrokov pri ponudnikih študentske prehrane, pri katerih študenti v Ljubljani unovčijo največ bonov. Rezultati so pokazali, da je povprečen obrok na študentske bone vseboval preveč živil z več ogljikovimi hidrati in premalo zelenjave.«
Glede na podatke Študentske organizacije Slovenije se največ bonov še vedno unovči v restavracijah oz. lokalih s hitro hrano, saj je pri tovrstnih ponudnikih cena obroka pogosto nižja kot pri ponudnikih, ki ponujajo bolj “klasična kosila”.« V Mariboru so to po poročanju ŠOUM v statistiki za mesec september Baščaršija, McDonalds in Žito. Izredno priljubljena pa je tudi Restavracija Spar, ki sicer ni ponudnik s hitro prehrano, a je zagotovo cenovno zelo ugodna opcija.
Prav tako študentje najpogosteje obiščejo restavracije, ki se nahajajo v bližini fakultet in šol, saj jim študijski proces velikokrat ne pušča veliko časa za kosilo. Pogosto pa študentje tudi koristijo subvencije pri ponudnikih, ki ponujajo obrok brez ali z zelo nizkim doplačilom, čeprav to velikokrat pomeni, da je obrok manj kakovosten.
Številni projekti za izboljšanje kakovosti prehrane študentov
Na NIJZ imajo projekt Dober tek, študent!, kjer želijo vplivati na prehranske navade študentov in s tem izboljšati kakovost subvencionirane študentske prehrane: »Cilj je, da bi bilo študentom na voljo več ponudnikov, ki ponujajo prehransko ustreznejše obroke. Hkrati želimo tudi povečati razpoložljivost, zanimanje ter lažjo prepoznavnost prehransko ustreznejših izbir v okviru gostinske ponudbe, v ta namen je bil razvit simbol Prava izbira, ki predstavlja zagotovilo za uravnoteženo sestavo obrokov. Gostincem omogoča, da izpostavijo višjo kakovost obrokov, študentom oz. potrošnikom pa olajša prepoznavo in izbiro prehransko ustreznejših jedi.«
Izvajajo pa tudi brezplačne delavnice za gostince, ki želijo pridobiti simbol Prava izbira oz. za vse gostince, ki želijo pridobiti dodatno znanje o pripravi zdravju koristnih obrokov.
Na kaj naj bodo študenti za zdravo in raznoliko prehrano še posebej pozorni: »V veliko pomoč pri izbiri ustrezne prehrane na bone je študentom lahko simbol Prava izbira. Znak zagotavlja, da je obrok uravnotežen in vsebuje vsa potrebna hranila. Če simbola pri ponudniku (še) ni, naj študenti upoštevajo, da naj obroki vsebujejo čim več sveže in lokalne zelenjave. Meso in ribe naj imajo vidno strukturo, saj razne hrenovke in burgerji vsebujejo veliko dodanih maščob. Prav tako naj ob kosilu spijejo vodo, ki jim ob koriščenju bona pripada, sadje, ki ga študent prejme ob obroku, pa lahko prihrani za malico. Vsak dan je dobro izbrati nekoliko drugačen obrok, saj le-to omogoča pestrost prehrane,« pa pojasnjujejo na NIJZ.
Subvencionirana študentska prehrana tako še vedno ključna pri podpori študentom, saj le-to omogoča raznoliko in cenovno dostopno prehrano. Vse to lahko vpliva na zdravje študentov in njihov učni uspeh. Namen vseh prizadevanj tako z strani študentskih organizacij, kot tudi NIJZ, je zagotoviti, da bi subvencionirana prehrana ostala dostopna vsem študentom ter v skladu z njihovimi potrebami in finančnimi zmožnostmi.
