Vsako poletje se v študentske servise in podjetja zgrne val mladih, ki si želijo zaslužiti za počitnice, telefone, izpite za avto ali pa preprosto prvič izkusiti svet dela. Toda študentsko delo ni le način, kako do dodatnega zaslužka, saj predstavlja neprecenljiv vir življenjskih in kariernih izkušenj.

»Študentsko delo je neprecenljiv vir življenjskih izkušenj, ki mladim pomaga bolje spoznati sebe, svoje interese in potenciale, ob tem pa trenirajo veščine iskanja dela, spoznavajo delovanje trga dela, različne poklice, ki jih morda pred leti sploh še ni bilo, in se srečujejo z različnimi delodajalci. Vse to pa mladim olajša tudi sprejemanje odločitev o izbiri študija in načrtovanje karierne poti,« pojasnjuje Maruša Goršak, svetovalka za karierno orientacijo na e-Študentskem Servisu. Prav te izkušnje mladim olajšajo tudi sprejemanje odločitev o nadaljnjem študiju in karierni poti.

Kako si poiskati počitniško delo?

Večina študentskih servisov je že odprla sezono počitniških del. Na največjem slovenskem študentskem servisu e-Študentski servis je trenutno na voljo skoraj 3600 prostih del, vsak dan pa se seznam še dopolnjuje, prosta dela pa mladi radi iščejo tudi pri drugih ponudnikih, kot sta recimo Študentski servis Maribor ter Mladinski servis - Pomurski študentski servis. Mnogi mladi si delo poiščejo tudi sami – preko staršev, sosedov, znancev ali učiteljev praktičnega pouka.

Če imajo željo delati v točno določenem podjetju, je priporočljivo, da se kar sami obrnejo nanj, pa naj bo s klicem ali s predstavitvenim e-mailom. Pomembno pa je tudi, da pred začetkom dela pridobijo napotnico in da so vpisani v študentski servis, sicer delo ne bo zakonito.

Posebna pravila za mladoletne dijake

Za mlade, ki še niso dopolnili 18 let, veljajo pri študentskem delu posebna zakonska določila. Med pomembnejšimi so:

  • Delo ne sme presegati 8 ur dnevno.
  • Ob vsaj 4,5 urah dela morajo imeti 30-minutni plačani odmor.
  • Mladoletni ne smejo opravljati nevarnih del (npr. delo na višini, v ekstremnih temperaturah, ob izpostavitvi sevanju ipd.).
  • Nočno delo je prepovedano (med 22. in 6. uro, oziroma med 24. in 4. uro za določene kulturne in umetniške dejavnosti).
  • Mladoletni ne smejo prodajati tobačnih izdelkov.

Kaj vse dijaki in študentje pridobijo z delom med počitnicami?

Počitniško delo je za številne najprej sredstvo za zaslužek, bodisi za nove superge, izlet z družbo ali preprosto občutek finančne samostojnosti. Minimalna urna postavka trenutno znaša 6,32 evra neto (7,34 evra bruto), povprečna na e-Študentskem servisu pa 8,02 evra neto, kar ni zanemarljivo.

Minimalna urna postavka trenutno znaša 6,32 evra neto (7,34 evra bruto), povprečna na e-Študentskem servisu pa 8,02 evra neto, kar ni zanemarljivo.

A zaslužek je le del zgodbe. Po besedah Maruše Goršak se predvsem starejši dijaki in študentje že bolj karierno usmerjajo, izbirajo dela, povezana s področjem, ki jih zanima, ali pa izbirajo delodajalce z dobrim ugledom: »Starejši dijaki in študentje so že bolj karierno orientirani in se ozirajo po delih, ki so vezana na smer izobraževanja ali poklic, ki ga želijo opravljati. Tistim dijakom, ki se po zaključku srednje šole nameravajo zaposliti, postaja bolj pomembno tudi za koga bodo delali, torej ugled delodajalca, saj preko študentskega dela spoznavajo potencialne bodoče zaposlovalce, njihovo kulturo, način dela, bodoče sodelavce.«

Med pomembne prednosti, ki jih dijakom prinaša počitniško delo namreč sodijo finančna samostojnost s prvo izkušnjo ravnanja z denarjem, pridobivanje delovnih izkušenj, ki olajšajo kasnejše iskanje redne zaposlitve, razvoj delovnih navad kot so recimo točnost, odgovornost in zanesljivost … Nikakor ne smemo pozabiti tudi učenja mehkih veščin, kot so komunikacija, timsko delo, prilagodljivost in reševanje težav, pa tudi krepitev samozavesti, gradnjo socialne mreže ...

Morda bo ravno poletno delo zaznamovalo njihovo prihodnost

Za mlade je tako dijaško in študentsko poletno delo vsekakor veliko več, kot samo sredstvo za uresničevanje poletnih želja, četudi se morda vanj sprva podajo le s tem namenom. Prav vsaka delovna izkušnja je namreč pomembna odskočna deska: tako za kasnejšo kariero, kot tudi za osebnostno rast.

»Pomembno pa je, da dijaki k delu pristopijo odgovorno in radovedno. Naj bo vsaka izkušnja priložnost za učenje,« povedo na e-Študentskem servisu, kjer zaključijo: »Kdo ve – mogoče bo prav poletno delo tisto, ki jim bo odprlo oči glede prihodnje poklicne poti ali pa jih povezalo z delodajalcem, pri katerem bodo kasneje začeli svojo kariero.«