Včasih je veljalo, da si izbral poklic, se zanj usposobil in to delo opravljal celo življenje, danes pa imajo mladi možnost že v času šolanja preizkusiti več delovnih mest in si pridobiti izkušnje. Današnja generacija Z ima v večini drugače naravnan vrednostni kompas ter pogled na delo, učenje in življenje kakor prejšnje generacije. O delovnih navadah ter vrednotah mladih smo povprašali Carmen Zajc iz e-Študentskega Servisa.

Ne le sredstvo za preživetje, ampak tudi priložnost za osebno rast

Mladi do dela danes pristopajo pragmatično, torej se osredotočajo predvsem na praktično učinkovitost, od prejšnjih generacij pa se razlikujejo predvsem v vrednotah. "Zanje delo ni samo sredstvo za preživetje, temveč tudi priložnost za osebno rast, iskanje smisla in izražanje identitete," poudarja Zajc.

Poudarek dajejo na ravnovesje med delom in prostim časom, kakovostno delovno okolje, možnosti napredovanja in vrednote delodajalca. "Klasično" karierno pot postavljajo pod vprašaj in iščejo prilagodljive, smiselne ter etične delovne pogoje. Velik delež študentov izbira delo, ki je povezano z njihovimi vrednotami (skrb za okolje, socialni vpliv, kreativnost).

"V anketi Mladi in trg dela (2024) je kar 82% mladih odgovorilo, da opravljajo študentsko delo zaradi pridobivanja delovnih izkušenj že med šolanjem, da si lahko privoščijo nekaj več, pa 80%."

Osnovna motivacija za študentsko delo med mladimi je pridobivanje izkušenj, zato veliko študentov izbira delo, povezano z njihovo študijsko smerjo. Prav tako pa ne izključujejo finančne motivacije, saj si z zaslužkom pokrijejo stroške bivanja, študija, potovanj ter ostalo. Vedno več mladih vidi delo kot priložnost za pridobivanje prvih praktičnih izkušenj, spoznavanje poklicnega sveta, razvijanje veščin, kot sta komunikacija in delo v timu ter izgradnjo poklicne identitete.

Več pravic kot kadarkoli prej

V zadnjih 20 letih med mladimi prihaja do stabilnega zanimanja za delo, a z močnimi vplivi gospodarskih in družbenih dejavnikov, kot sta na primer Covid in inflacija. Večji je tudi delež visokoizobraženih mladih, kar jim omogoča večjo možnost izbire del, zaradi tehnološkega napredka pa je to delo bolj fleksibilno ali poteka kar preko spleta. Do večjega povpraševanja po študentih prihaja tudi v panogah kot so IT, zdravstvo in logistika.

Poudarja pa, da imajo mlajši zaradi bolonjskega načina študija in več obveznih predavanj posledično manj časa za opravljanje študentskega dela. Po obsegu opravljenih ur je študentsko delo v zadnjih 15 letih upadlo za polovico, kot razloge za to pa navaja upad generacije mladih, pravno ureditev področja in cenovno podražitev prispevkov ter študentskega dela skoraj na raven rednih zaposlitev.

Kar dve tretjini mladih študentsko delo opravlja do 3 mesece letno, vsaj 1 uro v letu pa opravi kar 100 000 dijakov in študentov.

Zajc poudarja, da študentsko delo mladim prinaša več pravic kot kadarkoli prej: "Minimalna urna postavka je uzakonjena (trenutno 7,34 € bruto), plačani so prispevki (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, poškodba pri delu) in cena se izenačuje z redno zaposlitvijo, plačan je odmor za malico, delovni čas se evidentira, mladoletni delavci so posebej zaščiteni, najpomembnejše pa – mladi so zelo zaščiteni pred neplačilom zaradi zalaganja zaslužkov s strani servisov."

Na e-Študentskem Servisu so v preteklem letu kar v 95 odstotkih mladim nakazali denar takoj po zaključenem delu, še preden so jim delodajalci poravnali račune. Zaradi prizadevanj servisov tako do neplačila pride le v 1 na 10 000 primerov, prispevki pa so 100 % plačani, česar ni pri katerikoli drugi obliki dela.

Kje si mladi iščejo zaposlitev?

"Mladi iščejo tista dela, ki so najbolje plačana, ter dela, ki se opravljajo pri uglednih delodajalcih," pojasnjuje. Predvsem povprašujejo po strokovnih delih, ki jim prinašajo relevantne izkušnje ter kompetence, morda pa tudi kasnejšo redno zaposlitev.

Tako je vsaj pri starejših dijakih in študentih, mlajši dijaki pa iščejo predvsem enostavna dela. Po raziskavah Ninamedie iz leta 2022 je kar tri četrtine anketiranih mladih preko študentskega servisa opravljalo strokovna ali zahtevnejša dela, kot so na primer programiranje, delo v zdravstvu, administracija ali informatika.

Mlade najmanj zanima delo v gostinstvu in turizmu ter prodaji, prav tako pa delodajalci težko najdejo kandidate za najnižje plačana dela oziroma dela z minimalno urno postavko.

Mladi si želijo prilagodljiv in varen trg dela

Mladi od delodajalcev ne pričakujejo več le plačila, temveč tudi fleksibilnost, spoštljiv odnos in sodelovanje, možnost napredovanja, mentorstvo in učenje, transparentnost in iskrenost ter družbeno odgovornost podjetja.

"Na e-Študentskem Servisu smo v anketi Mladi in trg dela (2024), ki jo izvajamo vsakoletno, povprašali dijake in študente, kaj pričakujejo od delodajalcev po zaključku šolanja. Več kot polovica ob prvi zaposlitvi želi pogodbo za nedoločen čas, skoraj 80 odstotkom pa je pomembna varnost zaposlitve."

Mladi si želijo trg dela, ki bo prilagodljiv in odprt za nove oblike dela, varnejši in bolj vključujoč, osredotočen na dobrobit zaposlenih, povezan s trajnostnim razvojem in družbeno odgovornostjo ter spodbujal ustvarjalnost in inovativnost, ne le rutinskega dela.