Vedno več mladih se sooča s pritiskom popolnega videza, ki ga ustvarjajo družbena omrežja, vplivneži in idealizirane podobe teles. Ta pritisk močno vpliva na njihov odnos do telesa, hrane in duševnega zdravja, za Slo24.si opozarja Darja M. Korevec iz Svetovalnice za motnje hranjenja MUZA. Mladi pogosto nekritično prevzemajo sporočila z ekranov, ki pa lahko dajejo povsem izkrivljeno sliko realnosti.

Mladi težijo k idealu, ki v resnici ne obstaja

Po njenih besedah se pritisk kaže predvsem skozi primerjanje z drugimi, bodisi z vplivneži bodisi s sovrstniki. Čeprav je primerjanje povsem človeško, pogosto vodi v občutke manjvrednosti, nezadovoljstva in dvoma vase. Mladi se tako oddaljujejo od sprejemanja sebe in svojih posebnosti ter težijo k idealu, ki v resnici ne obstaja.

Običajno se primerjamo z ljudmi, ki so boljši od nas, kar prinaša neprijetne občutke. Lahko pa čutimo tudi nezadovoljstvo s samim seboj, občutke manjvrednosti in dvoma v sebe, kar pa ni podporno za dobro počutje in prijateljski odnos s telesom. Tu se odpira izziv sprejemanja sebe s vsem, kar sem: s svojimi kvalitetami, talenti, spretnostmi ter tudi pomanjkljivostmi in stvarmi, ki jih pri sebi zelo težko sprejmem, kajti ljudje nismo ustvarjeni, da smo popolni.”

Pomembno je prepoznati prve znake stisk

Pomembno je, da starši, učitelji in okolica pravočasno prepoznajo prve znake stisk. Opozorilni znaki so lahko spremembe v prehranjevanju, odnosu do telesa, hitra sprememba telesne mase, povečana telesna aktivnost, pa tudi umikanje iz družbe in težave s spanjem. Ključno je, da te spremembe niso zgolj prehodne, temveč se stopnjujejo.

Več lahko preberete na Slo24.si: Kako družbena omrežja potiskajo mlade v stiske.

V MUZI zato velik poudarek namenjajo preventivi in ozaveščanju, predvsem krepitvi notranje lepote in kritičnemu odnosu do idealiziranih podob. Korevec opozarja, da je večina lepotnih idealov umetno ustvarjenih in za večino ljudi nedosegljivih, kar vodi v začaran krog nezadovoljstva in potrošnje. Kot ključno sporočilo izpostavlja pomen prijateljskega odnosa do lastnega telesa in zavestno negovanje občutka lastne vrednosti.