Rodnost v Sloveniji in širše po Evropi upada, odločitev za starševstvo pa ni več samoumevna življenjska faza. Sociologinja dr. Alenka Švab za Slo24.si poudarja, da razlogi za to niso predvsem biološki, temveč zavestne odločitve posameznikov in parov. Starost ob rojstvu prvega otroka se zvišuje, vse več ljudi pa se odloči, da otrok sploh ne bodo imeli.
Za začetek poglejmo ekonomske razmere
Ključni razlogi za odlašanje s starševstvom so povezani z družbenimi in ekonomskimi spremembami. Mladi se soočajo z nestabilnimi oblikami zaposlitve, prekarnim delom, visokimi cenami stanovanj in najemnin ter splošno finančno negotovostjo. Zaradi tega težko dolgoročno načrtujejo življenje, stroški vzgoje otrok pa dodatno povečujejo občutek tveganja.
Pomembno vlogo igrajo tudi spremenjene vrednote in življenjski slogi. Starševstvo danes ni več obvezna norma, temveč ena od možnosti, ki zahteva velik osebni, čustveni in časovni vložek. Od staršev se pričakuje popolna predanost in zagotavljanje optimalnih pogojev za razvoj otroka, kar mnoge odvrača ali vodi v odločitev za manj otrok.
Posebno mesto ima položaj žensk, ki imajo danes več izobraževalnih in poklicnih priložnosti, a se še vedno soočajo z neenakostmi na trgu dela. Materinstvo pogosto pomeni karierni zastoj, kar prispeva k odlašanju ali opuščanju te odločitve. Hkrati mlajše generacije zagovarjajo enakopravnejšo delitev skrbstvenega dela, a če družba tega ne podpira, se starševstvo pogosto preloži.
Ni posledica egoizma, temveč strukturnih ovir in splošne negotovosti
Nenazadnje na odločitve mladih vpliva tudi splošna negotovost glede prihodnosti. “Globalne krize, podnebne spremembe in politična nestabilnost ustvarjajo občutek negotovosti, v katerem se mladi težje odločajo za prevzem dolgoročne odgovornosti, kot je starševstvo,” izpostavi.
Več lahko preberete na Slo24.si: Dr. Alenka Švab o vzrokih za odlašanje s starševstvom.
Dr. Švab poudarja, da upadanje rodnosti ni posledica egoizma, temveč strukturnih ovir in splošne negotovosti, ki jo poglabljajo globalne krize, podnebne spremembe in politična nestabilnost. Če želi družba spodbuditi odločanje za otroke, so nujni celostni ukrepi, ki bodo mladim zagotovili večjo zaposlitveno in stanovanjsko varnost ter lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.
