Kakor hitro temperature ne bodo več pod ničlo, običajno je to že februarja, je pravi čas, da se lotimo rezi malin. Ker se v zvezi s tem med našimi bralci poraja veliko vprašanj, smo se obrnili na strokovnjaka - Žana Voglarja, terenskega kmetijskega svetovalca, zaposlenega na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Preden se lotimo rezi, moramo vedeti, ali imamo posajene enkrat ali dvakrat rodne sorte. Enkrat rodne rodijo samo na lanskih poganjkih, medtem ko dvakrat rodne rodijo tako na lanskih kot na letošnjih poganjkih.
Dvakrat rodne maline
"Pri dvakrat rodnih malinah imamo dve možnosti. Lahko se odločimo, da bomo imeli pridelek samo na letošnji poganjkih. V tem primeru vse poganjke porežemo povsem do tal. Pomembno je, da ne puščamo štrcljev, saj ti predstavljajo vstopna mesta za bolezni in škodljivce. Spomladi bodo pognali novi poganjki, ki bodo jeseni rodili na svojih vrhnjih delih," pojasni Voglar.
Če pa se odločimo za pridelek na lanskih in letošnjih poganjkih, je potrebno čez zimo pustiti nekaj lanskih poganjkov. "Te zdaj skrajšamo do mesta, kjer so se lani razvejali oziroma kjer je bil zgornji del že obran. Na spodnjem delu teh lanskih poganjkov bomo tako dobili zgodnji pridelek, medtem ko bodo novi letošnji poganjki rodili pozneje v sezoni."
[[image_2_article_85684]]
Enkrat rodne maline
Pri enkrat rodnih malinah je priporočljivo, da poganjke, ki so rodili, odstranimo že po obiranju v poznem poletju. Čez jesen in zimo pustimo letošnje poganjke, nato pa jih v času rezi razredčimo. "Na tekoči meter pustimo približno osem zdravih in močnih poganjkov, debelejših od svinčnika, brez poškodb. Vse ostale porežemo do tal. Pri enkrat rodnih malinah je pridelek na celotnem lanskem poganjku." Če že rodnih malin nismo odstranili v lanskem letu, lahko to storimo tudi zdaj. Brez slabe vesti odstranimo vse odmrle in rodne poganjke. Prepoznamo jih po ostankih plodišč in po tem, da so razvejani.
Višina skrajševanja je odvisna od opore: če imamo oporo, jih lahko skrajšamo na približno 1,8 metra, brez opore jih skrajšamo nekoliko nižje (okoli meter, meter in pol), da se ne polegajo po tleh.
Gnojimo lahko s kompostom, hlevskim gnojem ali mineralnimi gnojili
Glede gnojenja Žan Volar svetuje, da lahko kompost ali hlevski gnoj malinam dodamo že ob rezi ali tudi jeseni. "Ni težav, če ju potrosimo po površini, še bolje pa je, če ju rahlo zadelamo v tla. Pri mineralnih (zlasti dušičnih) gnojilih pa počakamo, da se tla ogrejejo vsaj nad 5 stopinj Celzija, ko korenine začnejo aktivno delovati. Tako preprečimo izpiranje hranil."
[[image_1_article_85684]]
Malinova sušica
Ob koncu še sogovornik doda: "Če opazimo nenadno sušenje poganjkov, je pogost vzrok malinova sušica. Ta navadno prodre skozi rane na poganjkih, zato moramo biti pri košnji in drugih opravilih previdni. Ko bolezen napreduje, lahko odmre celoten poganjek ali celo rastlina."
Ustreza jim polsenčna lega
Čas sajenja novih malin pa je odvisen od vrste sadik: zelene, lončene sadike sadimo po zadnjih spomladanskih pozebah (običajno maja), tako imenovane “suhe” sadike lahko sadimo tudi jeseni.
Malinam ustreza polsenčna lega. Pri temperaturah nad 25 stopinj Celzija se njihova rast in rodnost pogosto zmanjšata, zato jim pretirano sonce ne ustreza. Spomladi je priporočljivo tla okoli rastlin rahlo zrahljati, če pri tem ne poškodujemo korenin. Ni pa nujno, da so tla popolnoma brez trave.
