Na nedavni novinarski konferenci Agencije za varnost prometa (AVP) in Zavoda Vozim so domači in tuji strokovnjaki opozorili, da bi morebitna legalizacija konoplje za osebno uporabo v Sloveniji prinesla resna tveganja za prometno in javno varnost.

Ničelna toleranca do THC in drugih psihoaktivnih snovi mora v prometu ostati

Na omenjenem dogodku so sodelovali predstavniki prometne in zdravstvene stroke, Policije, mladinskih organizacij ter raziskovalci iz tujine. Strinjali so se, da bi sprememba zakonodaje, ki bi dovolila določeno raven THC v krvi, pomenila korak nazaj pri zagotavljanju prometne varnosti. Mag. Saša Jevšnik Kafol, vršilka dolžnosti direktorice AVP, je opozorila, da je varna udeležba v prometu mogoča le brez vpliva psihoaktivnih snovi. "Legalizacija konoplje za osebno uporabo bi poslabšala prometno varnost, zato pozivamo k umiku predloga zakona. Gre za vprašanje življenja in zdravja vseh udeležencev v prometu, kjer kompromisi niso dopustni," je dejala.

Po podatkih Policije se je do 20. oktobra letos zgodilo 55 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom drog, v njih so umrli štirje ljudje, deset jih je bilo huje in 16 lažje telesno poškodovanih.

Učinki THC so nepredvidljivi, meja varnosti ne obstaja

Dr. Andrea Margan z UKC Ljubljana, specialistka medicine dela, prometa in športa, je pojasnila, da že majhne količine THC dokazano vplivajo na koordinacijo, presojo in reakcijski čas voznika. "Uporaba konoplje zmanjšuje sposobnost varne vožnje. Tveganje za prometno nesrečo je od dve- do štirikrat večje kot pri treznih voznikih. Pri mladih, ki še nimajo vozniških izkušenj, pa so učinki še bolj izraziti," je razložila.

Po njenih besedah za THC ni mogoče določiti “varne” meje, saj so učinki odvisni od posameznika. Zato bi uvedba tolerance do določene količine THC v krvi pomenila "odprta vrata za nevarno prakso, ki bi ogrozila vse udeležence v prometu".

Na nevarnosti je opozoril tudi dr. Saša Kuhar iz AVP, ki je spomnil, da je bilo leta 2024 kar 31 % vseh smrtnih žrtev v prometu povezanih z vozniki pod vplivom alkohola ali drog. "Alkohol in droge uničujejo zaznavanje, presojo in zavedanje tveganj. Ne smemo dovoliti, da se z legalizacijo THC ponovi ista napaka, kot smo jo v preteklosti delali z alkoholom," je dejal.

Porast nesreč po legalizaciji

Tuje raziskave dodatno potrjujejo, da legalizacija konoplje vpliva na varnost v prometu. Dr. Frederick Vinckenbosch iz International Council on Alcohol, Drugs and Traffic Safety (ICADTS) je v svojem prispevku poudaril, da eksperimentalni in epidemiološki dokazi jasno kažejo na porast prometnih nesreč po legalizaciji. "V ZDA in Kanadi beležijo več udeležencev v nesrečah s prisotnostjo THC, testne metode pa še vedno ne omogočajo zanesljivega odkrivanja voznikov pod vplivom," je dejal.

Tudi ameriška raziskovalka Amy Ronshausen iz organizacije Drug Free America Foundation je predstavila podatke iz Ohia, kjer je bilo po legalizaciji 42 % voznikov v smrtnih nesrečah pozitivnih na aktivni THC. "Kanabis upočasni reakcijski čas, zoži pozornost in poveča tveganje za nesrečo tudi do 200 %. Naše sporočilo je preprosto: če uporabljate kanabis, ne vozite," je poudarila.

Mladinski in preventivni vidik

Po podatkih raziskave Mladina 2020 15 % mladih med 15 in 29 letom uporablja tobak, alkohol ali droge za lajšanje čustvenih stisk. Val Stankovič Pangerc iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija opozarja, da bi nepremišljene zakonodajne spremembe lahko spremenile odnos mladih do konoplje.

"Prehitre spremembe brez dialoga in spremljevalnih ukrepov lahko vplivajo na cele generacije otrok in mladih. Potrebujemo razpravo, ne eksperimentov z javnim zdravjem."

Policija: več voznikov pod vplivom, dražji postopki, slabša varnost

Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU, je opozoril, da bi legalizacija konoplje povečala število voznikov pod vplivom THC. "V državah, kjer so legalizacijo uvedli, se je število voznikov pod vplivom THC povečalo za skoraj 30 %, število prometnih nesreč pa za vsaj pet odstotkov," je dejal in dodal, da so testi na droge bistveno dražji in zahtevnejši kot testi na alkohol.

Po njegovih besedah bi bila uvedba tolerance do 3 ng THC/mg krvi, kot jo predvideva predlog zakona "izjemno nevarna in neprimerna«" saj bi omogočila, da vozniki sami presojajo, koliko THC je še "dovoljeno". 

Je Slovenija pripravljena na posledice legalizacije?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je skupaj z več strokovnimi združenji, med drugim Univerzitetno psihiatrično kliniko Ljubljana, Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa ter Združenjem za otroško in mladostniško psihiatrijo, 22. oktobra poslal poslankam in poslancem stališče proti sprejetju zakona.

Poudarjajo, da bi legalizacija vodila v porast uporabe konoplje, več zastrupitev, duševnih motenj, prometnih in delovnih nesreč ter povečanje črnega trga. V državah, kjer so konopljo legalizirali, se črni trg ni zmanjšal, temveč celo okrepil, so poudarili. "Predlog zakona zmanjšuje globe za gojenje konoplje in ukinja možnost testiranja delavcev. Namesto zmanjševanja tveganj odpira prostor za njihovo širitev," opozarja stroka.

Tudi delodajalci so proti

Na zadnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so se sindikati in delodajalci strinjali, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Bojan Žvikart iz Konfederacije sindikatov 90 je poudaril, da je zakon preveč nedorečen, sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar pa je dodal, da "zakon posega v varnost delovnih okolij in zaposlenih".

V petek bo sicer na seji odbora DZ za zdravstvo potekala javna predstavitev mnenj o predlogu zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, s katero se zakonodajna pot uradno začenja. Predlog dopušča gojenje do štirih rastlin na osebo, posedovanje do sedem gramov suhe konoplje in uvedbo tolerance THC v prometu.