Lansko leto je bilo za bele štorklje v Sloveniji posebno. Zasedle so tudi gnezda, ki so bila po deset let prazna in neobiskana. Po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je pri nas gnezdilo kar 300 parov štorkelj, kar je 31 parov več kot leto pred tem. Padel pa je še en rekord; v lanskem letu je pri nas prezimovalo 13 štorkelj, v letošnji zimi nekoliko manj. V društvu predvidevajo, da šest, je pa potrebno ta podatek še preveriti s popisom. "Ena od štorkelj zagotovo prezimuje na območju Slovenskih Konjic, kar je najbližje mariborskemu koncu. V preteklosti so sicer štorklje redno prezimovale v okolici Pragerskega, letos pa jih najverjetneje tam ni," nam je povedala Urša Gajšek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Lani je bilo veliko bojev za gnezdo 

Sogovornica poudarja, da ne smemo zamešati štorkelj, ki so bile pri nas celotno zimo in so bile v Sloveniji opažene med 15. novembra do 15. februarja, s tistimi, ki so se v teh dneh že vrnile iz toplih krajev. Najbolj zgodnje so namreč že v Sloveniji, ostale pa se bodo vrnile do začetka aprila, glavnina konec marca.

"V teoriji se štorklje vračajo v tisto gnezdo, v katerem so gnezdile lani. Da pa se to zgodi, mora biti izpolnjenih več dejavnikov. Najprej morajo preživeti nevarno selitev, ko pa se vrnejo, pa se lahko zgodi, da želi njihovo gnezdo zasesti kak drugi par. V tem primeru pride do bojev med njimi, tisti, ki zmaga,obdrži gnezdo." Gajšek nadaljuje, da je bilo v lanskem letu bojev med štorkljami zelo veliko, saj smo zaradi velikega števila osebkov beleželi pomanjkanje gnezd. 

[[image_1_article_63720]]

FOTO: Urša Gajšek 

Mladič na dan poje kar kilogram in pol hrane

V primeru, da pa par pogine, se lahko zgodi, da gnezdo ostane prazno. Do tega lahko pride tudi takrat, ko se pogoji okoli gnezda spremenijo, na primer, da v okolici ni več travnikov, na katerih si štorklje iščejo hrano. "V takšnem primeru štorlja gnezdo zapusti. V bližni gnezda namreč, zlasti ko ima mladiče, potrebuje dobre travnike. Mladič na dan poje kar kilogram in pol hrane," pojasnjuje Urša Gajšek. 

[[image_2_article_63720]]

FOTO: Damijan Denac

Prejeli več klicev zaskrbljenih občanov

Običajno je tako, da se v gnezdo najprej vrne samec, ki se hitro loti urejanja gnezda. Skrbno ga pregleda, po potrebi ga dopolni z novim materialom, popravi in utrdi za prihod samice. Seveda se lahko vrneta tudi oba hkrati. Društvo je v zadnjih dneh prejelo več klicev občanov, ki so zaskrbljeni zaradi trave, ki raste na posameznem gnezdu. Sprašujejo, kaj lahko v zvezi s tem naredijo. Gajšek razloži, da je to nekaj povsem običajnega, saj je gnezdo zgrajeno iz vej, blata, gnoja in še marsičesa. "Posledično je, ko so bile štorklje odsotne, tam zrasla trava. Videli smo celo primer, ko je na gnezdu zrasla sončnica. Ko se štorklje vrne, to rastje sama odstrani in dogradi gnezdo. Sama tudi popravi v neurju poškodovano ali povešeno gnezdo."

[[image_3_article_63720]]

FOTO: Urša Gajšek

Po ureditvi gnezda par počasi začne s parjenjem, sledijo jajca, v prvi polovici maja pa že prve izvalitve mladičev.