Debelost je bolezen (ob svetovnem dnevu debelosti) je naslov in glavno sporočilo okrogle mize, ki sta jo skupaj s STA organizirali Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., endokrinologinja na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, razlaga, da je »debelost kronična bolezen, ki nastane zaradi ponavljajočih se majhnih odklonov v energijskem ravnovesju genetsko predisponiranega posameznika.« Praviloma hujšanju sledi še relaps, ki pa ni posledica nezmožnosti posameznika, da bi trajno obdržal spremenjen zdrav življenjski slog in zdrave vedenjske vzorce hranjena, pač pa predvsem posledica trdovratnih prilagoditvenih mehanizmov organizma, ki sledijo hujšanju. Prof. dr. Jensterle Sever pojasnjuje, da so nekatere študije pokazale, da genetika k nastanku debelosti prispeva v 30 – 70 %, kar kaže na to, da lahko v veliki meri debelost tudi podedujemo. Da se ta dejansko razvije, je odvisno tudi od številnih drugih dejavnikov, na primer okolja, vedenja in socialnih dejavnikov.

»Debelost nedvomno povezana z večjo obolevnostjo, umrljivostjo in zmanjšano kakovostjo življenja. Rezultati raziskav kažejo, da je debelost (vzročno) povezana s 57 % sladkorne bolezni tipa 2, s 30 % žolčnih kamnov, s 17 % arterijske hipertenzije in koronarne bolezni, s 14 % osteoartritisa, z 11 % raka dojk, maternice in debelega črevesa. Dokazane so še številne vzročne povezave z drugimi telesnimi in duševnimi boleznimi,« opozarja doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. spec. iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Z obravnavo bolezni debelost je potrebno pričeti že pri otrocih, saj  je velika verjetnost, da bo ta bolezen v odrasli dobi povzročila še druge, pridružene bolezni. Prim. Matija Cevc, dr. med, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, pravi: »Ločiti je potrebno med prekomerno prehranjenostjo, debelostjo in ekstremno debelostjo. Debelost lahko skrajša življenjsko dobo tudi za 10 let, kvaliteta življenja oseb, ki živijo z debelostjo, pa je lahko drastično slabša, kot od osebe brez debelosti.«

Sogovorniki so se strinjali, da družba debelost še vedno ne dojema kot bolezen, ampak osebe, ki živijo z debelostjo, še vedno označi za osebe, ki živijo nezdravo in ki ne skrbijo zase. Po njihovem je to velika napaka, saj osebe, ki živijo z debelostjo, zaradi stigmatizacije težje poiščejo primerno pomoč.