Trenutno poteka razprava o novem Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A). Zakon, ki ureja obveznost vodenja natančnih evidenc o delovnih urah, plačah in drugih ključnih podatkih, je trenutno v fazi obravnave in priprav na sprejem. Ta faza vključuje usklajevanje z zainteresiranimi stranmi ter javno obravnavo. Kljub temu, da obravnava še ni zaključena, so že zabeležene številne globe za kršitelje.

Postopek uveljavitve Zakona o evidencah ni brez izzivov

Delodajalci so se morali prilagoditi novim zahtevam, medtem ko je bilo za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pomembno, da zagotovi usklajenost in spoštovanje zakonskih določil. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali so bile pri implementaciji zakona zabeležene kakšne večje težave in kako so bile reševane. Hkrati pa tudi, zakaj se kljub nedokončani obravnavi izdajajo globe za kršitelje.

"Kar zadeva morebitnih sprememb evidentiranja delovnega časa pojasnjujemo, da je Ekonomsko socialni svet (ESS) na 352. seji, 28. 6. 2024, sprejel sklep, da se ustanovi strokovni odbor za obravnavo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki bo pregledal težave po posameznih dejavnostih in ugotovil, ali so potrebne spremembe zakona, ter le-te tudi oblikoval. O konkretnih spremembah oziroma rešitvah tako še ne moremo govoriti," so sporočili iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).

Nadalje je pomembno spremljati, koliko prekrškov je bilo zaznanih zaradi neupoštevanja zakona. Inšpektorat za delo vodi podatke o tem in analize teh prekrškov nam lahko dajo vpogled v učinkovitost nadzora ter posledice za tiste, ki zakon kršijo. Do konca julija je Inšpektorat za delo letos zaznal 486 kršitev v zvezi z vodenjem evidenc na področju dela in socialne varnosti. V primerjavi z lanskim letom, ko je v celem letu odkril 515 kršitev, so bile letošnje kršitve še posebej osredotočene na neustrezno beleženje podatkov o izrabi delovnega časa za posamezne delavce.

[[image_1_article_69442]]

Pomembno vprašanje je tudi, kakšne ukrepe ministrstvo sprejema za nadzor pravilnega izvajanja zakona in kakšne so sankcije za delodajalce, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Inšpektorji so največ kršitev zaznali pri zavezancih v dejavnostih gradbeništva in gostinstva, sledijo pa jim predelovalne dejavnosti, trgovina ter promet in skladiščenje. Do 25. julija letos je Inšpektorat za delo na podlagi ugotovljenih kršitev izdal 171 upravnih odločb za odpravo ugotovljenih kršitev, 23 odločb o prekršku in 23 plačilnih nalogov za plačilo glob, ki se gibljejo od 1500 do 20.000 evrov, odvisno od resnosti kršitve in tipa delodajalca. Poleg tega je bilo izdanih 36 odločb o prekršku z opomini ter 129 opozoril po Zakonu o prekrških in 46 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.

Več o dosedanjih kršitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti si lahko preberete na tej povezavi.

Začasni podatki letos kažejo, da bodo inšpektorji verjetno zaznali več kršitev v zvezi z vodenjem evidenc o izrabi delovnega časa v primerjavi s preteklim letom. Pomen pravilnega vodenja teh evidenc je ključnega pomena za učinkovito nadzorovanje normativne ureditve delovnega časa, odmorov in počitkov, kar je bistveno za zaščito pravic delavcev. Ustrezno vodenje evidenc namreč vpliva tudi na zagotavljanje drugih pravic delavcev in lahko odraža morebitne kršitve njihovih pravic.

Novela je prinesla nekaj utemeljeno potrebnih sprememb zakona

Glede prihodnosti zakona je zanimivo spremljati morebitne načrte za spremembe ali dopolnitve. "Novela ZEPDSV-A, ki se je začela uporabljati 20. 11. 2023, je prinesla nekaj utemeljeno potrebnih sprememb tega zakona. MDDSZ je tri mesece od začetka uporabe novele dalje aktivno spremljalo njeno izvajanje, in sicer je v tem okviru tudi sprejemalo pripombe glede težav oz. nezmožnosti v zvezi z izvajanjem zakona. Vzpostavljen je bil tudi poseben elektronski predal [email protected], kjer je ministrstvo zbiralo pobude in predloge glede na zaznane težave v praksi," nam sporočijo iz MDDSZ.

Do 20. februarja je ministrstvo na elektronski naslov prejelo 226 različnih vlog, med katerimi je bilo 179 pobud, predlogov ali komentarjev. Vsebine teh vlog so bile zelo različne, vendar se je veliko pripomb nanašalo na že obstoječe evidentiranje izrabe delovnega časa, ki je v veljavi od leta 2006. Poudariti je treba, da so se številne pripombe nanašale na ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, kar ni predmet tega zakona, ampak je urejeno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki predstavlja splošni predpis na področju delovnih razmerij.

Prejete pripombe so se nanašale na:
-    ukinitev zakona, ker gre za neumen/nesmiseln zakon (34);
-    da je zakon težko izvedljiv, ker zbirokratizira delovni proces (29);
-    vsebino, ki ni povezana z ZEPSDV-A, temveč z ZDR-1 in ureditvijo delovnega časa, odmorov in počitkov (25);
-    da je beleženje izrabe odmora nepotrebno in neustrezno (15);
-    da bi evidence morale veljati za vse, tudi funkcionarje in ostale (12);
-    da gre za preobsežno beleženje vsebin (11);
-    vsebino, ki ni povezana z ZEPDSV (11);
-    nepotrebno beleženje za lastnika, direktorja ali prokurista (10);
-    pohvalo oziroma podporo zakonu (8);
-    da zakon ne bo spremenil stanja zlorab (8);
-    da je zakon neustrezen za dejavnost transporta (8);
-    da bi morala biti družinska podjetja izvzeta (4);
-    da je nepotrebno beleženje delovnega časa za delavce z individualno pogodbo (2);
-    da bi zakon moral ločevati delodajalce glede na velikost in temu prilagoditi obveznost (2).

Povratna informacija iz obeh strani – delavcev in delodajalcev – je ključnega pomena za razumevanje vpliva zakona na vsakodnevno prakso. Obstajajo lahko težave ali pritožbe, ki zahtevajo dodatno pozornost. "Glede morebitnih bodočih sprememb ZEPDSV velja posebej poudariti, da je novela ZEPDSV-A sledila pobudi za spremembe, ki jo je podal Inšpektorat Republike Slovenije za delo in so tudi del dogovora, ki so ga 19. aprila 2019 na 318. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sprejeli socialni partnerji v okviru ESS in s tem imenom ustanovili Pogajalsko skupino za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa," poudarijo iz MDDSZ.

Priprava novele ZEPDSV-A je potekala v skladu s pravili o delovanju ESS in znotraj ustrezno ustanovljene pogajalske skupine, ki je bila zadolžena za pripravo sprememb. ESS je 23. septembra 2022 prejel poročilo te pogajalske skupine in soglasno podprl predlog novele. "Novela ZEPDSV-A je bila glede na navedeno ustrezno pripravljena v okviru pravil, dogovorjenih s strani vseh treh socialnih partnerjev. Novela ZEPDSV-A je bila nato sprejeta 21. 4. 2023 in je dne 20. 5. 2023 začela veljati, uporabljati pa se je začela 20. 11. 2023. Kasnejše obdobje začetka uporabe novele zakona je bilo določeno prav z namenom pravočasne in ustrezne seznanitve vseh deležnikov in njihove morebitne potrebne prilagoditve," poudarijo in zaključijo iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.