V Sloveniji je vprašanje načina pokopa v zadnjih letih postalo predmet razprav, še posebej zaradi vse pogostejših omejitev klasičnega pokopa na določenih pokopališčih. O stališču Cerkve in protokolu pokopa smo povprašali župnijskega upravitelja Župnije Sv. Peter pri Mariboru, dr. Sebastijana Valentana.
Slovenija prva po deležu žarnih pokopov v Evropi
Katoliška Cerkev v svojem nauku poudarja, da je treba s telesi umrlih ravnati spoštljivo in z vero v vstajenje. Pokopavanje mrtvih je eno telesnih del usmiljenja. "Potek cerkvenega pogreba usmerja obrednik Krščanski obred, ki pozna več možnosti. Sledimo tudi krajevnim navadam in običajem," pravi dr. Valentan. "Zelo se priporoča, da se sveta maša zadušnica na dan pogreba obhaja ob krsti ali žari pokojnika, čemur sledi pokop, kjer je to seveda mogoče," dodaja.
"Žarni pogrebi so pri nas zelo razširjeni. Slovenija je celo prva po deležu žarnih pokopov v Evropi."
Po Zakoniku cerkvenega prava Cerkev priporoča, naj se "ohrani pobožna navada pokopavanja teles rajnih", vendar ne prepoveduje sežiganja, razen če je bilo izbrano iz razlogov, ki so nasprotni krščanskemu nauku.
Glede načina pokopa, ki se dandanes vse pogosteje pojavlja, raztrosa pepela na pokopališču, so slovenski škofje leta 2019 podali pojasnilo, ki pravi, da "voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oz. na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda (lahko tudi pogrebno sv. mašo) in ga tam zaključi. Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa." Dr. Valentan k temu dodaja: "Kot blagoslavljamo hiše in stanovanja, lahko, tako menim, blagoslovimo tudi zemljo, po kateri bodo raztresli pepel pokojnika."
Zakonska podlaga
Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti določa, da se mora pokop ali upepelitev pokojnika opraviti na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in po preteku najmanj 36 ur od smrti. Pokop se praviloma opravi na pokopališču, izjemoma zunaj njega, če s tem soglaša pristojni občinski organ. Način pokopa in pogrebno slovesnost je treba opraviti v skladu z voljo pokojnika in na način določen s pokopališkim redom.
"Če pokojnik ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, pokojnikov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, ali oseba, ki je s pokojnikom stalno živela oziroma ga je morala po predpisih vzdrževati in zanj skrbeti, ali njegov pooblaščenec. Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa pristojni upravni organ občine, v kateri je oseba umrla ali je bila najdena," določa zakon.
[[image_1_article_77632]]
Diskriminacija tistih, ki želijo pokop v krsti
Kljub zakonskim določilom in cerkvenim priporočilom se v praksi pojavljajo vse večje omejitve klasičnega pokopa v krsti. Nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar se je leta 2022 lotil raziskave o možnosti pokopa na pokopališčih v Sloveniji in ugotovil, da obstaja diskriminacija tiste manjšine, ki si želi pokopa v krsti. Pokopališč je 1231 v 212 občinah, raztros ima 169 pokopališč v 123 občinah. Žarni pokop je mogoč povsod, na treh pokopališčih pa ne pokopavajo v krstah – tudi, če je na voljo klasičen grob. Na 50 pokopališčih ni novih prostorov za klasične grobove, zapisuje Radio Ognjišče na svoji spletni strani.
"Kot zanimivost povejmo, da je sežig trupla pri muslimanih popolnoma prepovedan in sploh ni možno izvajati žarnega pokopa, možen je zgolj klasični pogreb s krsto. Kjer občine prepovedujejo pokope s krsto, prekomerno posegajo v pravice posameznikov."
Po besedah dr. Valentana so letos aprila predstavniki sedmih največjih verskih skupnosti v Sloveniji vlado, državni zbor, občine in občinske svete v skupni izjavi za javnost pozvali k odpravi diskriminacije pri načinu pokopa pokojnih, saj nekatera pokopališča diskriminirajo tiste, ki si želijo klasičnega pokopa v krsti. "Takšna prepoved predstavlja resen poseg v pravico do verske svobode posameznika in skupnosti. Zgled dobre prakse je Občina Puconci, ki je recimo določila, da če je naročnik in plačnik pogreba pokopa Občina, se pokop opravi s krsto, žaro ali raztrosom pepela," opozarja sogovornik.
V izjavi zapisujejo, da občine za umrle, ki jih pokopljejo same, pogosto določijo obvezen pokop v žari. Izjava izpostavlja tudi okoljske in etične pomisleke glede sežiga trupel ter poziva k spremembi zakonodaje in občinskih odlokov.