Ko se v življenju ne zaplete le ena težava, temveč se pojavi širši občutek, da nekaj ne »drži«, se vse več ljudi obrača k filozofskemu svetovanju. Gre za sodobno prakso, ki filozofijo vrača iz akademskih krogov v vsakdanje življenje in v ospredje postavlja pogovor o smislu, vrednotah, odnosih in prihodnosti. Namesto hitrih rešitev ponuja prostor za razmislek – dialog, v katerem posameznik skupaj s svetovalcem raziskuje vprašanja, ki so postala preglasna, da bi jih še lahko preslišal.
Komu je namenjeno?
V Sloveniji ima to področje več kot dvajsetletno zgodovino, pomembno vlogo pri njegovem uveljavljanju pa ima filozofinja Katarina Majerhold, ki je filozofsko svetovanje predstavila širši javnosti in ga razvijala tudi skozi medije in predavanja.
Filozofsko svetovanje je namenjeno ljudem, ki se znajdejo pred eksistencialnimi dilemami, življenjskimi prelomnicami ali občutki notranjega nemira. Ne gre za psihoterapijo in ne obravnava duševnih bolezni, temveč za pogovor o tem, kako posameznik razume sebe in svet.
Ukvarja se s tem, kako posameznik razume sebe in svet
Kot za Slo24.si poudarja Katarina Majerhold, naloga filozofskega svetovalca ni dajanje nasvetov, temveč ustvarjanje prostora, v katerem lahko človek začne misliti na sebe. Prav v času, ko je nasvetov na pretek, a poglobljenega razmisleka vse manj, filozofsko svetovanje znova pridobiva pomen, ker ne obljublja hitrih odgovorov, temveč boljša, natančnejša vprašanja.
Več lahko preberete na Slo24.si: Kdaj se ljudje po odgovore obračajo k filozofskemu svetovanju?
Pomembno pa je razlikovanje, pove sogovornica: “Filozofsko svetovanje ni psihoterapija. Ne obravnava duševnih bolezni in ne postavlja diagnoz.” Ukvarja se z eksistencialnimi vprašanji, vrednotami in svetovnimi nazori - s tem, kako posameznik razume sebe in svet. Če se v pogovoru pokaže, da gre za resnejšo duševno stisko, filozofski svetovalci ljudi napotijo k ustreznim strokovnjakom.
