Hrastova čipkarka oziroma hrastova mrežasta stenica ter platanova čipkarka spadata med tujerodne invazivne vrste, ki izvirajo iz Severne Amerike. V zadnjih desetletjih se hitro širita po vsej Evropi in Zahodni Aziji, že več let pa ju opažamo tudi pri nas. Gre za drobne žuželke, velike komaj tri do štiri milimetre, prepoznavne po značilnem čipkastem vzorcu na telesu, ki jim je dal ime. Hrastova čipkarka se pojavlja predvsem tam, kjer rastejo hrasti, medtem ko platanovo čipkarko praviloma najdemo na platanah.
Pri nas smo jih prvič opazili v sedemdesetih letih
V Sloveniji so se omenjene stenice pojavile že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Platanovo čipkarko so pri nas prvič opazili leta 1972, medtem ko je bila v Evropi prvič zabeležena osem let prej, v italijanski Padovi. Hrastova čipkarka se je na našem območju pojavila precej kasneje – njen prvi zapis sega v leto 2016. V Evropi so jo sicer prvič odkrili leta 2000 v Italiji, približno deset let kasneje pa se je močno razširila ob Črnem morju in nato hitro prodirala proti Balkanu ter naprej do srednje Evrope. Glede na smer širjenja z vzhoda proti zahodu in čas prve najdbe je verjetno, da je hrastova čipkarka v Slovenijo prišla s Hrvaške, kjer so jo zaznali že leta 2013. Vrsta se širi s pomočjo cestnega in železniškega prometa. Ker je lokacija prve najdbe v Sloveniji v bližini mednarodne železniške proge, predvidevajo, da je bila vrsta tudi k nam vnesena na ta način, je za naš medij pojasnil znanstveni sodelavec Tine Hauptman z Gozdarskega inštituta Slovenije.
V lanskem letu največja številčnost, tudi letos jih že opazimo
Platanova čipkarka je v Sloveniji že dolgo splošno razširjena v urbanih območjih, kjer rastejo platane, pri čemer je bila lani opažena še posebej velika številčnost populacije. Hrastova čipkarka se je k nam razširila z vzhoda, njene glavne gostiteljske rastline pa so hrasti. Zato je bolj prisotna na vzhodnem delu države – v gozdovih, na urbanih površinah z večjo gostoto hrastovih dreves ter ob cestnih in železniških povezavah.
V Sloveniji se zaenkrat ukrepi proti tem vrstam stenic še ne izvajajo. Ker sta že razširjeni po večjem delu Evrope in ker sistematičnih ukrepov proti njima ni, ju tudi pri nas ni več mogoče izkoreniniti. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije uporabo fitofarmacevtskih sredstev na urbanih površinah odsvetujejo zaradi slabe učinkovitosti in negativnih vplivov na okolje ter zdravje ljudi, njihova uporaba pa je v gozdovih prepovedana.
Škodljive za slovenske gozdove, kulturne in okrasne rastline
Odrasli osebki hrastove čipkarke in njihove ličinke se hranijo na spodnji strani listov, kjer sesajo rastlinski sok. Posledica so poškodovani listi, ki pogosto predčasno odpadejo. Ponavljajoči se napadi oslabijo drevo, ki tako postane dovzetnejše za druge škodljive organizme. Če se stenice močno namnožijo, lahko povzročijo precejšnjo škodo tudi na kulturnih in okrasnih rastlinah. Dolgoročni vplivi napadov še niso povsem raziskani, vendar se domneva, da lahko hrastova čipkarka negativno vpliva na rast, zdravje in pomlajevanje hrastov. Predstavlja dodaten dejavnik v procesu hiranja, bolezni, ki že več desetletij prizadene evropske hrastove gozdove. Poleg tega bi lahko imela neugoden vpliv tudi na druge rastlinojede živali, ki se prehranjujejo z listi hrastov.
Nevarnost alergijskih reakcij
Stenice, ki ob večjih namnožitvah padajo z dreves, lahko pičijo in pri nekaterih ljudeh povzročijo kožne alergije. Čeprav so prijave tovrstnih pikov in alergijskih reakcij za zdaj redke, naj bi simptomi praviloma hitro izzveneli. Ker pa vplivi teh vrst na zdravje ljudi in živali še niso dovolj raziskani in številne informacije niso znanstveno potrjene, je ob morebitnih alergijskih odzivih priporočljivo čim prej poiskati zdravniško pomoč.
Hrastova čipkarka je pri nas prisotna od aprila do septembra, platanova pa od aprila do oktobra. Obe vrsti imata podoben razvojni krog – odrasli osebki prezimujejo v razpokah skorje ali pod lubjem gostiteljskih dreves, v toplejšem delu leta pa oblikujejo dve do tri generacije. Največjo številčnost dosežeta v avgustu in septembru.
