V Sloveniji bomo v ponedeljek prvič praznovali dan znanosti, nov državni praznik, ki so ga poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Namen praznika, ki sicer ni dela prost dan, je poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približali javnosti.

Zakaj 10. november?

Želja, da bi v Sloveniji praznovali dan, posvečen znanosti, je stara že več desetletij, z letošnjim letom pa se je uresničila. Na pobudo Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti je Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob podpori Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Rektorske konference RS, Inženirske akademije Slovenije in Slovenske medicinske akademije predlagala razglasitev 10. novembra za dan znanosti kot novega državnega praznika.

Ta datum je znanstvena skupnost izbrala, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.

Vlada je pobudo podprla in letos dopolnila zakon o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim je 10. november uradno razglasila za nov državni praznik, ki pa ni dela prost dan.

Zahvala vsem znanstvenicam in znanstvenikom

"Z dnevom znanosti, ki ga letos obeležujemo prvič, želimo poudariti pomen znanosti za razvoj naše države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približali javnosti. S tem se bomo zahvalili tudi znanstvenicam in znanstvenikom, ki s svojim znanjem in dognanji ves čas spreminjajo naša življenja na bolje," je pred praznikom pojasnil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Podelitev najvišjih državnih nagrad in priznanj za znanstvene in razvojne dosežke

Na predvečer praznika bodo v Cankarjevem domu podelili tudi najvišje državne nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Priznanja prejmejo vrhunske raziskovalke in raziskovalci, inovatorke in inovatorji, ki s svojimi dosežki pomembno prispevajo k razvoju znanosti, tehnologije in inovacij v Sloveniji.

Na slovesnosti, ki se bo začela ob 20. uri, bodo podelili 15 nagrad oz. priznanj. Zoisovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa raziskovalec v farmacevtski tehnologiji Franc Vrečer.

Priznanje ambasador znanosti RS bo za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike dobil kozmolog in fizik Uroš Seljak. Poleg že omenjenih bodo podelili še štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke in Puhovo nagrado za vrhunske dosežke.

Dobitniki bodo dobili tudi po 30.000 evrov

Višina nagrad in priznanj je bila v lanskem letu izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.

Vlaganje v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost se povečuje

Po mnenju ministra Papiča je za uspešno delovanje raziskovalcev pomembno predvsem, da se jim zagotovi ustrezna infrastruktura in pogoji za delo. Spomnil je, da je ministrstvo v preteklih letih podvojilo vlaganja v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. V primerjavi s 354 milijoni evrov, kolikor je bilo v znanost vloženih pred nastopom te vlade, je Slovenija lani za raziskovalno dejavnost namenila 528 milijonov evrov, letos 674 milijonov, do leta 2026 pa naj bi sredstva presegla 700 milijonov evrov.

Papič je ob tem poudaril, da se kljub občutnemu povečanju sredstev za znanost pogosto pojavljajo vprašanja, kje se ta dodatna sredstva dejansko poznajo. Kot je že predstavil, je pogled na investicije dovolj zgovoren. Samo Univerza v Ljubljani je v zadnjih letih prejela več kot 400 milijonov evrov za nove naložbe, med drugim za gradnjo štirih novih fakultet. Nove fakultete gradijo tudi v Mariboru in Kopru, obenem načrtujejo širitev mariborske medicinske fakultete, v Mariboru pa nastaja digitalni podatkovni center s 150-milijonsko investicijo v nov superračunalnik.

STA