Bolezni srca in ožilja so najpogostejši povzročitelj smrti na svetu, so na novinarski konferenci pred današnjim svetovnim dnevom srca opozorili strokovnjaki. Zelo pogosta srčno-žilna bolezen je srčno popuščanje, ki prizadene približno štiri odstotke vsega prebivalstva in bistveno zmanjša kakovost življenja, zato je ključna zgodnja diagnoza.
32 odstotkov smrti Slovencev zaradi srčno-žilnih bolezni
Srčno-žilne bolezni so eden od ključnih razlogov za umiranje prebivalstva, je v ponedeljek na novinarski konferenci opozoril predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc. Leta 2022 je v Sloveniji zaradi srčno-žilnih bolezni umrlo kar 7120 ljudi, kar je okrog 32 odstotkov vseh smrt. Sočasno je bilo zaradi srčno-žilnih boleznih potrebnih kar 148.867 obravnav v specialističnih kardioloških ambulantah, vsak dan pa je bilo zaradi njih na bolniški odsotnosti 1994 oseb, je izpostavil.
S preventivo in s pravočasno diagnostiko lahko slabe izide bistveno izboljšamo, je prepričan Cevc. Za srčno-žilna obolenja so bolj ogroženi ljudje z diabetesom in tisti, ki imajo različna možganska obolenja, ki pogosto vodijo v motnje srca in srčno popuščanje. Pri tem je izpostavil tudi pomen zdrave prehrana, rednega gibanja, zmanjšanje stresa in skrb za duševno zdravje.
Srce opeša in s črpanjem krvi ne more več zadostiti potrebam organizma
Kardiologinja Tjaša Vižintin Cuderman iz Zdravstvenega doma Domžale je pojasnila, da je srčno popuščanje kronična bolezen, ki v populaciji nad 65 let prizadene 11 odstotkov ljudi.
Srčno popuščanje nastopi, ko srce opeša in s črpanjem krvi ne more več zadostiti potrebam organizma. Za uspešno zdravljenje je ključna zgodnja diagnoza bolezni, je zatrdila. Gre namreč za resno bolezen, ki pomembno zmanjša kakovost življenja in lahko vodi v hude zaplete. Zaradi srčnega popuščanja v Sloveniji vsako leto potrebuje bolnišnično zdravljenje okrog 6000 ljudi, letna umrljivost pri bolnikih s srčnim popuščanjem pa je okrog osem odstotkov, pri napredovanih oblikah še višja.
Srčno popuščanje praviloma vodi tudi v okvare drugih organov, saj so ti medsebojno povezani, je opozorila. Pri od 40 do 50 odstotkov bolnikov s srčnim popuščanjem pride do okvar ledvic.
Kakšni so simptomi?
Pogosto prisotni znaki bolezni so otekanje, težka sapa oziroma zadihanost pri naporu in v ležečem položaju, utrujenost ter slabša telesna zmogljivost, je naštela Vižintin Cuderman. Pri postavitvi diagnoze si zdravniki pomagajo še z ultrazvokom srca in z laboratorijsko preiskavo NT- proBNP, ki je od letošnjega leta širše dostopna, saj lahko posameznika napoti na odvzem krvi tudi izbrani osebni zdravnik. Te laboratorijske preiskave opravljajo tudi v Posvetovalnici društva za srce.
Še posebej morajo biti na znake pozorni ljudje z arterijsko hipertenzijo, sladkorno boleznijo in koronarno boleznijo ter tudi posamezniki s prekomerno telesno težo, saj ta stanja in bolezni predstavljajo dejavnike tveganja za srčno popuščanje.
STA
