Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je vćeraj v okviru Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni pripravilo posvet o satelitskih tehnologijah za kmetijstvo prihodnosti.

Posvet, ki ga je sicer organizirala Slovenska vesoljska pisarna, je osvetlil možnosti uporabe satelitskih tehnologij v sodobnem kmetijstvu. Sogovorniki so uvodoma predstavili konkretne primere uporabe satelitskih podatkov za spremljanje pridelkov, namakanje, vlažnost tal in upravljanje z vodo, kasneje pa je potekala razprava o tem, kako lahko satelitske tehnologije pomagajo kmetom pri prilagajanju na ekstremne vremenske razmere. Udeleženci so tako razpravljali o izzivih, priložnostih in konkretnih primerih uporabe satelitskih orodij v praksi, s poudarkom na učinkovitem upravljanju naravnih virov in zmanjševanju posledic podnebnih sprememb v kmetijstvu.

Sodelovali so predstavniki raziskovalnih institucij, podjetij in javnih služb, med drugim Biotehniške fakultete, Geološkega zavoda, ZRC SAZU, podjetij Vesolje-SI, GeoCodis in Biance Variance Labs. 

Dragocene informacije in podlaga za subvencije

[[image_1_article_80271]]

Kot je bilo med posvetom večkrat poudarjeno, imajo satelitske tehnologije za kmetijstvo v Sloveniji velik potencial. Poslušalci so lahko denimo spoznali različne aplikacije, ki omogočajo prepoznavo rastlinskih kultur na poljih, spremljanje stanja vegetacije ter natančno upravljanje z vodo in celotnim vodnim ciklom. Takšni podatki pa so, po mnenju govorcev, dragoceni ne le za pridelavo, temveč tudi kot podlaga za kmetijske subvencije.

"Videli smo, da bodo te tehnologije še napredovale in da je nabor informacij, ki jih ponujajo, lahko zares zelo koristen. Pomembno je, da jih v Sloveniji čim bolje uporabimo, saj imamo precej podjetij, ki lahko s sodelovanjem ponudijo kmetijskemu sektorju izjemno zanimive rešitve," nam je po posvetu razložil Tomaž Rodič, direktor centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (Vesolje-SI)

Sateliti kot orodje za napovedovanje prihodnosti?

Ob tem je poudaril, da satelitski podatki niso rezervirani zgolj za raziskovalce in strokovnjake, temveč so pogosto na voljo brezplačno vsem uporabnikom. Evropski satelitski sistem denimo vsakih pet dni osvežuje podatke, ki jih lahko preveri vsak posameznik. Med drugim omogoča vpogled v razvoj različnih okoljskih parametrov ali vegetacijskega indeksa, ki odraža zdravje rastlinja v Sloveniji. "To je splošno uporabno, a neverjetno malo ljudi ve, kako lahko dostopni so ti podatki. Če bi se tega lotila, bi jih lahko uporabljala celo moja stara mama," je ponazoril sogovorec.

Razprava pa je bila namenjena tudi vprašanju, kako satelitske tehnologije pomagajo pri prilagajanju na vedno pogostejše ekstremne vremenske pojave. S pomočjo satelitskih podatkov in t. i. digitalnih dvojčkov (digitalnih replik realnih okolij) je mogoče analizirati odzive ekosistemov na pretekle dogodke, kot so poplave ali suše, ter napovedovati prihodnje scenarije.

"Pred dvema letoma smo imeli hude poplave, leta 2022 pa izrazito sušo. Na osnovi teh podatkov lahko napovemo, kako se bo okolje odzivalo v prihodnosti. Meteorološki modeli nam omogočajo vpogled tudi v to, kaj se lahko zgodi čez desetletje," je zaključil Rodič. 

[[image_2_article_80271]]