Po Sloveniji se širi storževa listonožka, tujerodna vrsta iz Severne Amerike, ki predstavlja resno gospodarsko grožnjo gozdovom in lesni industriji. Ta rdeče rjava stenica se množično seli tudi v naše domove, kjer išče zavetje pred zimo.
Kaj je glavna razlika med storževo listonožko in navadnim smrdljivcem?
Tihi uničevalec, ki ga spregledate storževa listonožka (Leptoglossus occidentalis) je pri nas prisotna že od leta 2003, vendar jo ljudje še vedno pogosto zamenjujejo za domorodne smrdljivce, saj je rdeče rjave barve in velika okoli 15 do 20 mm. Ključna razlika, ki jo morda opazite, če jo pogledate od blizu, so listasto razširjene goleni na zadnjih nogah, ki jih njene domače sorodnice nimajo. Ta majhna podrobnost pa pomeni veliko razliko za naravo in gospodarstvo.
Medtem ko smrdljivci večinoma povzročajo le nevšečnosti in vonj v naših bivališčih, je storževa listonožka s gospodarskega vidika zelo problematična. Njen glavni cilj so iglavci, saj odrasli osebki in ličinke sesajo cvetove in semena iz storžev. Z intenzivnim sesanjem zmanjšujejo kalivost in ob močnem napadu povzročijo celo popoln propad celotnega obroda semena. Ker se prehranjuje s semeni, je lahko močno moteno naravno pomlajevanje gozdov, kar ogroža prihodnost iglavcev.
[[image_1_article_81929]]
Velike skupine se selijo v vaš dom
Storževa listonožka, ki v dolžino meri do dva centimetra, se v naravi razvije pozno poleti. Mladi osebki se nato hranijo vse do zgodnje jeseni. Ko se temperature spustijo, pa se ta tujerodna vrsta, enako kot smrdljivci, začne zbirati v velikih skupinah in išče ustrezna mesta za prezimovanje.
To so v naravi razpoke v lubju ali dupline v drevesih, vse pogosteje pa prezimujejo tudi v človeških bivališčih, kjer jih najdemo v razpokah, pod streho ali v drugih naravnih votlinah.
