V Sloveniji danes živi nekaj več kot 323 tisoč mladih med 15 in 29 let, kar predstavlja le okoli 15 % celotnega prebivalstva. Ta delež se v zadnjih desetletjih občutno zmanjšuje, kar prinaša izzive za ohranjanje živosti podeželja, medgeneracijsko solidarnost in dolgoročno gospodarsko trajnost. Pogoji, v katerih se mladi danes osamosvajajo, se močno razlikujejo od časa generacije baby boomerjev. Medtem ko je ta generacija odraščala brez sodobne tehnologije, a z lažje dostopnimi nepremičninami, se generacije milenijcev in Z soočajo z gospodarsko krizo, globalizacijo, podnebno krizo in vse težje dosegljivo lastnino, je v poslanici ob mednarodnem dnevu mladi sporočil Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.

Pozen odhod od doma in demografski podatki 

Nataliteta mladih z leti pada, saj je populacije mladih med 15 in 29 letom v tem letu za 7,3 % manj. Slovenija spada med države z nizkim deležem mladih v tej starostni skupini v EU. V lanskem letu so se mladi v povprečju odselili od doma pri povprečni starosti 28,9 let. V 2021 je od mladih, ki so bivali v običajnih stanovanjih (brez skupinskih in drugih nastanitev), bilo 85 % uporabnikov stanovanja, katerega lastniki so bili večinoma starši, poroča Statistični urad Republike Slovenije (SURS).

Srednješolsko izobraževanje: v poklicnih programih prevladujejo fantje

Na začetku šolskega leta 2024/25 je bilo v srednješolske programe vpisanih 83.839 dijakov. Med njimi se jih je 47,1 % izobraževalo v srednje tehniških in strokovnih programih, 35,0 % v srednje splošnih programih, 18,0 % pa v srednje poklicnih oziroma nižjih izobraževalnih programih. V šolskem letu 2024/25 je bilo v poklicne in strokovne programe vključenih občutno več fantov (73 %) kot deklet (56 %). Fantje so se najpogosteje odločali za področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (43 % vseh dijakov) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (8 %). Dekleta so najpogosteje izbrala programe s področja zdravstva in socialne varnosti (12 % vseh dijakinj) ter področja transporta, varnosti, gostinstva in turizma, osebnih storitev (11 %) in poslovnih ter upravnih ved (prav tako 11 %). V študijskem letu 2024/25 je terciarno izobraževanje obiskovalo 82.388 študentov. Po podatkih za leto 2023 je bila Slovenija z 46,8 % prebivalcev, starih 20–24 let, vključenih v terciarno raven izobraževanja, med državami EU visoko uvrščena, poroča SURS. 

Brezposelnost nižja od povprečja EU

V letu 2024 je v Sloveniji prvič vstopilo na trg dela 25.000 mladih, starih 15–29 let. Med njimi se jih je 1.500 (6,1 %) samozaposlilo, preostalih 23.500 pa je sklenilo delovno razmerje, pri čemer je imelo 68,4 % prvo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Podatki prav tako kažejo, da je stopnja delovni aktivnosti višja, brezposelnost med mladimi pa nižja od povprečja EU. Leta 2024 je bila stopnja tveganja revščine med mladimi v Sloveniji (16–29 let) 8,5-odstotna, medtem ko je bila med vsemi prebivalci Slovenije 12,1-odstotna. Materialno in socialno prikrajšanih je bilo 2,5 % mladih, kar pomeni, da je med mladimi nižja stopnja tveganja revščine, zadovoljstvo pa večje.

Mladi vešči uporabe interneta

V letu 2024 so skoraj vsi mladi v Sloveniji, stari 16–29 let, dnevno uporabljali internet, pri čemer jih je 91 % uporabljalo spletna družbena omrežja (povprečje EU: 88 %). Leta 2023 je imelo 69 % mladih v Sloveniji vsaj osnovne ali dobro razvite digitalne veščine, kar je primerljivo z evropskim povprečjem (71 %). Najnižji delež mladih s takšnimi veščinami so beležile Romunija (46 %) in Bolgarija (52 %), najvišjega pa Finska (94 %) in Malta (92 %).