Na spletni strani, kjer lahko državljani podajo vprašanja in pobude, se je pojavila pobuda o spremembi kazenske in odškodninske zakonodaje, po kateri starši ali zakoniti skrbniki nosijo pravno odgovornost za kazniva dejanja, ki jih storijo njihovi mladoletni otroci, še posebej kadar je izkazana huda malomarnost, opustitev vzgojne dolžnosti ali očitno dopuščanje protipravnega ravnanja.

Sodišče presoja o kazni v vsakem posameznem primeru

Do sedaj je veljalo, da za kazniva dejanja, kot so nasilje, kraja, spolni delikti in druga hujša protipravna ravnanja, sodišče v vsakem posameznem primeru presoja tudi ravnanje staršev.

Če se ugotovi, da starši sistematično zanemarjajo vzgojo in nadzor, ne sodelujejo z institucijami, opravičujejo ali spodbujajo nasilje, kljub opozorilom ne ukrepajo, bi se nanje moral prenesti sorazmeren del kazenske in odškodninske odgovornosti, po kriterijih, ki bi sicer veljali za polnoletnega storilca.

Potrebno je okrepiti starševsko odgovornost

Predlagatelj želi s svojo pobudo okrepiti starševsko odgovornost kot temelj družbe, preprečiti zlorabo mladoletnosti kot ščita za nasilje, zagotoviti pravičnost in varnost žrtvam, ter vzpostaviti jasen signal, da dejanja vedno nosijo posledice.

Predlog sam po sebi ne nalaga večje odgovornosti staršem in ne kaznuje otrok namesto odraslih, temveč uvaja jasno načelo, da kjer odrasli opustijo svojo dolžnost, morajo prevzeti tudi posledice.

Biti starš ni le pravica, marveč je tudi odgovornost do otroka, žrtve in družbe.

Kazenska odgovornost staršev je že uveljavljena

V odzivu Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da veljavni Kazenski zakonik (KZ-1) že ponuja institute in inkriminacije, ki ob njihovi ustrezni uporabi v praksi omogočajo uveljavljanje kazenske odgovornosti staršev in drugih oseb, ki so odgovorne za otroka oziroma mladoletnika ali ki ga zlorabljajo za izvrševanje kaznivih dejanj.

»Nekatere inkriminacije tako že omogočajo uveljavljanje kazenske odgovornosti staršev, rejnikov, skrbnikov ali drugih oseb, ki s svojim ravnanjem ali opuščanjem dolžnega ravnanja škodljivo vplivajo na razvoj otroka oziroma mladostnika, tudi kadar se tak škodljiv vpliv kaže na primer v odklonskem vedenju otroka ali mladostnika. Mednje sodita zlasti kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ter kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti.«

Starši so lahko posredni krivci

Ministrstvo za pravosodje dodaja, da se kot storilca v skladu s KZ-1 obravnava tudi »posrednega storilca« oziroma tistega, ki kaznivo dejanje stori z izrabljanjem in vodenjem dejanj drugega. Posredni storilec naklepno uporabi oziroma izkoristi drugo osebo za izvršitev kaznivega dejanja, druga oseba, ki je sicer neposredni storilec, pa je torej »sredstvo« za izvršitev kaznivega dejanja oziroma zgolj podaljšana roka posrednega storilca.

Če torej na primer starš otroka (ki sam ni kazensko odgovoren) zlorabi tako, da ta zanj izvrši kaznivo dejanje, se kaznuje starša kot posrednega storilca. V skladu s KZ-1 se kaznuje tudi napeljevalca ali pomagača, ki ju imenujemo »udeleženca pri kaznivem dejanju«. »Napeljevalec« je tisti, ki naklepno vpliva na drugega, kar pri njem povzroči odločitev za storitev kaznivega dejanja. »Pomočnik« pa je tisti, ki naklepno pomaga storilcu pri naklepnem kaznivem dejanju.

Za škodo lahko odgovarja tudi ustanova

Obligacijski zakonik (OZ) ureja odgovornost staršev in drugih oseb za škodo, ki jo povzročijo mladoletniki. Starši tako morajo odgovarjati za škodo, ki jo povzroči otrok do 7. leta, ne glede na krivdo. Za škodo, ki jo povzroči otrok starejši od 7 let, prav tako morajo odgovarjati starši, razen če lahko dokažejo, da niso krivi.

Če je otrok pod nadzorom skrbnika, šole ali druge ustanove, za škodo odgovarja ta ustanova, razen če dokaže ustrezno skrbnost v času kaznivega dejanja. Oškodovanec lahko odškodnino zahteva bodisi od nadzornika bodisi od staršev, zlasti če je škoda posledica slabe vzgoje ali vpliva staršev. Če odškodnino plača nadzornik, lahko le ta zahteva povračilo od staršev. Takšno ureditev potrjuje tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča.

Glede na vse opisano, pri Ministrstvu za pravosodje menijo, da je opisana ureditev kazenske odgovornosti staršev in njihove odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo njihovi otroci oziroma mladoletniki, ustrezna.