V vzhodni Sloveniji se je v osnovni šoli razvila nenavadna zgodba, ki se še ni zaključila. Dva šoloobvezna otroka sta postala osrednja lika dogajanja, ki se je začelo že leta 2021. Starša sta nenadoma želela izpisati otroka iz osnovne šole, kar je sprožilo vprašanja in dvome v lokalni skupnosti.

Razlog za njuno odločitev je bil ta, da je ravnateljica šole pred tem podala prijavo suma zlorabe otrok s strani njunega očeta. V šoli so bili seznanjeni s sumom srhljivih dogodkov, kako jima oče nalaga nenavadne kazni, med drugim večurnemu stanju pred belo steno v popolni tišini, kar je imelo hude posledice na duševnem zdravju otrok.

Obvestilo o izpisu otrok iz osnovne šole

Leto dni po prijavi šole pristojnemu Centru za socialno delo sta starša nenadoma vložila obvestilo o izpisu in izobraževanju otrok na domu. Ravnateljica je večkrat povabila družino na sestanke, v upanju, da bi skupaj rešili nastalo situacijo. V svojih argumentih je poudarjala pomen šolskega okolja, razvoja socialnih veščin ter varnosti in stabilnosti, ki ju šola lahko zagotovi, vključno s subvencionirano prehrano, ki sta ju otroka prejemala doslej. Prav tako je opozarjala na pomembnost strokovne usposobljenosti izobraževalcev, ki je starša nista imela.

Skepso glede primernosti staršev za izvajanje domačega šolanja so izrazili tako ravnateljica kot strokovni delavci na šoli. Oba starša sta zaključila le osnovno šolo in sta bila brezposelna, kar je vzbujalo dvome o njuni sposobnosti zagotavljanja ustrezne izobrazbe in razvoja otrok na domu.

Ravnateljica je sčasoma opazila, da se mati v družini zdi nekoliko podrejena očetu, kar ji je vzbudilo zaskrbljenost glede morebitnega nasilja v družini. Trudila se je pridobiti zaupanje matere in ji ponuditi podporo, vendar je naletela na zaprtost in strah, ki ju je mati očitno čutila. Po več sestankih z družino je ravnateljica občutila, da so odnosi v družini precej napeti, kar je le še povečalo njene sume o morebitnem nasilju v družini.

Oče je zamenjal več zaposlitev, v vsaki je obstal le kratek čas, medtem ko je bila mati že dalj časa brezposelna. Finančne težave so še dodatno otežile razmere v družini. Po sumih sosedov, ki so živeli v strahu pred moškim in so močno zavračali kakršno koli vpletanje v situacijo, smo izvedeli, da naj bi bila starša otrok pod vplivom druščine Stara Pravda, ki se med drugim sklicuje, da šola krši njihove domorodne pravice.

Nasilje v družini in izolacija otrok

Sosedje so poročali, da zelo redko vidijo otroka igrati se zunaj, če ju sploh kdaj vidijo. Medtem so tudi sošolci sporočili, da se otroka z njimi ne smeta igrati, tudi obiskov ne sprejemajo. Starša sta prekinila ne samo stike s sosedi, ampak tudi z njuno lastno babico, ki živi v neposredni bližini otrok. To lahko dojamemo kot nenavaden in zaskrbljujoč vzorec izolacije. Skupaj s sumi o nasilju v družini se zgodba teh osnovnošolskih otrok zapleta še bolj, s sosedsko skupnostjo, ki ostaja v strahu pred tem, kaj se dogaja za zaprtimi vrati njihovega doma.

Ravnateljica je predvidevala, da je nekdo od svojcev otrok zaprosil za učno pomoč ali za Botrstvo na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Osebje te organizacije je pri njej preverilo situacijo, kar je privedlo do dodatnih informacij o dogajanju v družini. Ker naj bi se otroka izobraževala na domu, bi morala na koncu šolskega leta pristopi k opravljanju izpitov, kar se ni zgodilo. Po letu 2021 pa vse do danes v šoli otrok niso več videli, kar je sprožilo še večje skrbi in številna vprašanja.

Kljub večkratnemu prepričevanju, dopisom in klicom šole, da izpis otrok ni optimalna rešitev, sta starša celo grozila s prijavami in globami. Težava se je torej pojavila, ko otroka nista pristopila k obveznim zaključnim izpitom, ki so pogoj za šolanje na domu in bi se v skladu z zakonom morala naslednje leto izobraževati v javni ali zasebni šoli. Kljub različnim pozivom na izpite, sta starša ignorirala zakon in pristojne institucije označila za trgovska podjetja. Ravnateljica je takšno ravnanje takoj prijavila pristojnemu Centru za socialno delo, Inšpektoratu za šolstvo, Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ter nato še policiji, ki so, v kolikor je znano, staršema naložile le globo zaradi kršenja obveznosti glede šolanja otrok in to med 400 in 500 eurov. 

Podpis staršev: "Moški in ženska iz mesa in krvi"

Situacija se je dodatno zapletla, ko so začela prihajati "grozilna pisma". Nenavadna večstranska pisma, formalno napisana, vendar z nekoliko bizarnim tonom, so ravnateljici grozila zaradi kršenja starševskih pravic, ki pa niso bile formulirane v okviru Starševske skrbi. Starša sta otroka po odhodu iz osnovne šole vpisala v West River Academy v Kaliforniji. Vendar je bilo odkrito, da ta institucija ni vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, kar pomeni, da se izobraževanje v tej akademiji ne priznava v slovenskem šolskem sistemu.

[[image_1_article_62992]]

West River Academy je na šolo poslala povpraševanje za posredovanje dokumentov otrok. Kljub prošnji inštitucije, ravnateljica po zakonu teh informacij ni smela posredovati, kar je dodatno vplivalo na zaostrovanje odnosov med starši in šolo. Hkrati pa so se grozilna pisma nadaljevala in postajala še bolj srhljiva, kar je ustvarilo okolje strahu in nemoči pri ravnateljici.

[[image_2_article_62992]]

Medtem ko je šola zagotovila učna gradiva otrokoma in razložila možnosti digitalnih vsebin učnega načrta Zavoda za šolstvo, otroka kljub temu nista pristopila k izpitom. Ravnateljica je znova nemudoma obvestila pristojne inštitucije. CSD je problem predal na sodišče, ki je nato izreklo globo staršema in takojšnjo vrnitev otrok v javno ali zasebno šolo novembra 2022.

[[image_3_article_62992]]

Cikel tožb se je ponovil, pri čemer se je ravnateljica udeležila sodišča kot priča, medtem ko se družina sojenj ni udeleževala. Drugo sojenje je določilo, da družina pristojnemu CSD omogoči vstop enkrat mesečno. Zaskrbljujoče je tudi, da starša ne priznavata pristojnih institucij, označujeta jih kot trgovska podjetja. Ta drža otežuje reševanje problema in sodelovanje med družino in pristojnimi organi, kar še dodatno zapleta že tako kompleksno situacijo.

Zanemarjanje otrok s strani institucij

Po osebnem mnenju ravnateljice se zdi, da sta starša vključena v neke vrstev sekto Domorodna skupnost zedinjenih slovenskih dežel (DSZSD), ki ima močno pravno zaledje in celo svoj sindikat. Ravnateljica izraža pomisleke glede te situacije, ko poudarja: "Zdi se mi sporno in diskriminatorno do učiteljskega poklica, da starša samo z osnovnošolsko izobrazbo lahko izobražujeta otroka na domu."

CSD in sodišče se v takšnih primerih znajdeta v ključni vlogi, kjer morata usklajevati svoje pristojnosti in sodelovati v procesu, ki ima neposreden vpliv na življenje otroka. "Za izrek ukrepa odvzema otroka ni treba, da je stopnja ogroženosti huda, izjemna ali dalj časa trajajoča. Zadošča navadna ogroženost," zatrjuje CSD. Tako je zapisano tudi v prvem odstavku 156. člena DZ. Kljub temu, da je ogrožena izobrazba ter psihična in fizična varnost teh otrok, ju verjetno ne bodo odvezi staršem.

Otroka bi letos morala obiskovati 6. in 4. razred, opravljena pa imata le 3. in 1. razred. Otrok, ki se izobražujejo doma, je po menju Inšpektorata za šolstvo v Sloveniji približno 800 od teh je v podobnih situacijah nesodelovanja staršev s šolo in neopravljanja izpitov okoli 40. Kljub temu, da si pristojni organi prizadevajo, da takšnih primerov ne bi bilo, je le teh še vedno preveč. Postavlja se vprašanje, kje leži odgovornost, ali v sistemski malomarnosti pristojnih institucij ali v omogočanju neupoštevanja zakonodaje, ki govori o šoloobveznem izobraževanju otrok v Sloveniji.