Slovenija, tako kot preostala Evropa, stoji na pragu pomembne demografske preobrazbe. Hitro staranje prebivalstva in upad rodnosti preoblikujeta družbeno strukturo, ekonomijo ter odnose med generacijami. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) bo do leta 2060 kar tretjina prebivalstva starejša od 65 let, kar zahteva temeljite spremembe na področju socialne politike, zdravstvenega varstva in medgeneracijskega sožitja.

Življenjska doba ljudi se podaljšuje

Demografski trendi kažejo, da se življenjska doba ljudi podaljšuje, rodnost pa ostaja zelo nizka. Ta kombinacija vodi v povečanje deleža starejših prebivalcev, kar ustvarja družbeni izziv, ki ga Slovenija in številne druge države še niso poznale v takšnem obsegu. Leta 2060 bo po projekcijah vsak sedmi prebivalec Slovenije star 80 let ali več.

Posledice teh sprememb se kažejo na več ravneh. Povečuje se potreba po dolgotrajni oskrbi, zdravstvenih storitvah in prilagoditvah infrastrukture, hkrati pa se zmanjšuje število ljudi v delovni dobi, ki lahko financirajo javne storitve in pokojninski sistem. To bo dodatno obremenilo že tako zahtevne odnose med generacijami in zahtevalo novo oblikovanje socialne pogodbe.

Staranje prebivalstva prinaša tudi priložnosti

Čeprav številke na prvi pogled vzbujajo skrb, staranje prebivalstva ni le breme, saj prinaša tudi priložnosti. Starejši ljudje niso zgolj uporabniki socialnih storitev, temveč tudi nosilci izkušenj, znanja in kulturnih vrednot, ki lahko pomembno prispevajo k razvoju družbe. Njihovo aktivno vključevanje v družbo lahko prinese koristi tako posameznikom kot skupnosti.

Slovenija je že sprejela nekatere pomembne ukrepe. Strategija varstva starejših do leta 2010, ki je temeljila na solidarnosti, medgeneracijskem sožitju in kakovostnem staranju, je bila eden izmed prvih korakov k reševanju teh izzivov. Kljub temu pa je jasno, da potrebujemo dolgoročne in celovite rešitve.

Ključni ukrepi za prihodnost

Da bi Slovenija zagotovila dostojno starost za vse, bo morala uvesti več ključnih sprememb na različnih področjih. Po podatkih SURS-a je to:

  1. Prenova pokojninskega sistema: Starajoče se prebivalstvo pomeni večje število upokojencev, kar zahteva modernizacijo pokojninskih sistemov. Podaljšanje delovne dobe, spodbujanje prostovoljnih dodatkov in prilagoditev višine prispevkov so le nekateri od ukrepov, ki jih bo treba uvesti.
  2. Razvoj dolgotrajne oskrbe: S povečanjem števila ljudi, starejših od 80 let, bo treba razširiti in izboljšati storitve dolgotrajne oskrbe. To vključuje tako institucionalne oblike kot tudi pomoč na domu, ki omogoča starejšim, da čim dlje ostanejo v svojem okolju.
  3. Spodbujanje aktivnega staranja: Pomembno je ustvariti pogoje, ki bodo omogočali, da starejši ostanejo dejavni in vključeni v družbo. To vključuje priložnosti za prostovoljno delo, vseživljenjsko učenje in delovno aktivnost.
  4. Medgeneracijsko sodelovanje: Ključ do uspeha je krepitev vezi med generacijami. Mlajši se lahko učijo od starejših, starejši pa lahko prispevajo svoja znanja in izkušnje. Takšno sodelovanje bo zmanjšalo nesoglasja in okrepilo družbeno povezanost.
  5. Prilagoditev infrastrukture: Družba za vse starosti zahteva prilagoditve v urbanističnem načrtovanju, dostopni javni prevoz, gradnjo domov in stanovanj, ki so prijazna starejšim, ter digitalizacijo storitev na način, ki vključuje vse generacije.
  6. Spodbujanje zdravja in preventive: Podaljševanje življenjske dobe mora spremljati skrb za zdravje. Preventivni programi, dostop do zdravstvenih storitev in spodbujanje zdravega življenjskega sloga so ključnega pomena za kakovostno staranje.

Vloga mednarodnih in nacionalnih politik

Evropska unija je v zadnjih letih vse bolj osredotočena na vprašanja staranja prebivalstva. Prenovljena Lizbonska strategija poudarja gospodarsko rast, zaposlovanje in socialno pravičnost kot ključne cilje. Nova socialna agenda EU poziva k vlaganju v znanje, prilagoditvi trga dela in zaščiti najbolj ranljivih članov družbe. Slovenija mora te usmeritve prenesti v nacionalne politike in hkrati upoštevati lastne demografske posebnosti.

Ustanovitev Sveta za solidarno sožitje generacij je bila pomemben korak, ki kaže na pripravljenost države za soočanje z izzivi dolgožive družbe.

Geslo "Družba za vse starosti" poudarja, da staranje prebivalstva zahteva celosten pristop, ki presega zgolj finančne in gospodarske vidike. Kakovost življenja starejših ljudi ni odvisna le od delovanja pokojninskega in zdravstvenega sistema, temveč tudi od njihove socialne vključenosti in možnosti za izbiro življenjskega sloga. Da bi staranje postalo priložnost za razvoj, moramo kot družba spremeniti svoj odnos do starosti. Le s sodelovanjem vseh generacij, vlaganjem v solidarno družbo in vzpostavitvijo trajnostnih politik bomo lahko zagotovili dostojno starost za vse.