Danes sta začela veljati zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novela stanovanjskega zakona. Slednja se bo začela uporabljati 1. decembra, za spremembe pri neprofitni najemnini sta potrebna še dva pravilnika. 100 milijonov evrov za gradnjo je bilo letos že zagotovljenih, nova shema naj bi zaživela v letu 2026.
Za gradnjo ali obnovo stanovanj se zagotovi do milijarda evrov
Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj določa, da se za gradnjo ali obnovo javnih najemnih stanovanj v državnem proračunu zagotovi skupno do ena milijarda evrov, in sicer v letih od 2025 do vključno 2034 v višini 100 milijonov evrov letno na posebnih proračunskih postavkah pri ministrstvu, pristojnem za stanovanjsko politiko.
Ta sredstva se lahko porabijo za vplačilo dodatnega namenskega premoženja v kapital Stanovanjskega sklada RS (SSRS) v višini vsaj 75 milijonov evrov in za subvencijo obrestne mere za posojila SID banke v višini do 25 milijonov evrov.
Takšna razdelitev je predvidena od leta 2026 naprej. V letu 2025 je država že dokapitalizirala SSRS za 100 milijonov evrov, sklad jih bo namenil za sedem projektov oz. sosesk javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj s skupno nekaj manj kot 700 stanovanji.
Že poteka postopek za vzpostavitev finančnega instrumenta za subvencioniranje obrestne mere
Z letom 2026 pa bo SSRS prejel vsaj 75 milijonov evrov letno za lastne projekte gradnje stanova in za programe sofinanciranja projektov občin, lokalnih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. SID banka bo do 25 milijonov evrov dobila za subvencioniranje ugodnih posojil tem subjektom za gradnjo stanovanj.
Zakon določa, da bo morala biti subvencionirana obrestna mera fiksna in znašati en odstotek letno, ročnost kredita pa razen na izrecno zahtevo končnega upravičenca do sredstev ne bo smela biti krajša od 30 let.
Kot so STA povedali na ministrstvu za solidarno prihodnost, pri SID banki že poteka postopek za vzpostavitev finančnega instrumenta za subvencioniranje obrestne mere.
Načrt za porabo sredstev mora prejeti vlada
Porabo sredstev bo glede na določilo zakona določal načrt, ki ga bo morala na predlog ministrstva sprejeti vlada, in sicer do 30. junija tekočega leta, načrt pa bo opredelil porabo za prihodnji dve leti. V zakonu je določeno, da v primeru, da načrt porabe sredstev za leto 2026 ne bo sprejet do 31. avgusta 2025, ministrstvo do 25 milijonov evrov SID banki in preostanek do 100 milijonov evrov SSRS zagotovilo iz svojih sredstev v državnem proračunu za 2026.
Povečala naj bi se dostopnost javnih najemnih stanovanj
Z novelo stanovanjskega zakona - ki se bo začela uporabljati 1. decembra - se bodo medtem med drugim prilagodili in poenostavili postopki oddaje javnih najemnih stanovanj, povečala naj bi se dostopnost javnih najemnih stanovanj tudi za srednji razred, za mlade in mlade družine ter zaposlene v poklicih, ki so pomembni za lokalno okolje. Postopki oddaje neprofitnih stanovanj, ki so se oz. se bodo začeli pred začetkom uporabe zakona, se bodo dokončali po prejšnjih predpisih.
Najemnine v javnih najemnih stanovanjih se bodo v prihodnjih petih letih postopoma zvišale, s čimer bodo imeli stanovanjski skladi, neprofitne stanovanjske organizacije in občine na voljo več sredstev za prenovo in vzdrževanje stanovanjskega fonda. Uveden bo namreč dodatek za vzdrževanje, ki so odvisen od starosti stanovanja.
Tudi po zvišanju najemnin pa bodo po zagotovilih ministrstva te še vedno dostopne v primerjavi z najemninami na zasebnem trgu. Ob tem bodo najranljivejše skupine še naprej zaščitene s sistemom subvencij, pri katerih pa bodo nekatere spremembe.
Subvencioniranje neprofitnih najemnin bo prevzela država
Subvencioniranje neprofitnih najemnin bo od občin prevzela država, subvencioniranje tržnega najema pa bo z države prešlo na občine. Takšna ureditev je določena že za celotno leto 2025.
Za urejanje postopkov oddaje javnih najemnih stanovanj in izračuna neprofitne najemnine novela določa sprejem dveh podzakonskih predpisov. Kot so STA povedali na ministrstvu, bosta pravilnika v javno obravnavo poslana septembra letos. Zakon določa, da morajo biti izvršilni predpisi sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi zakona.
Več novic lahko najdete tudi na slo24.si.
STA
