Odbor DZ za delo je v sredo zvečer za obravnavo na plenarni seji DZ pripravil dopolnjena predloga sprememb zakonov o starševskem varstvu in o praznikih in dela prostih dnevih. Prvi denimo izboljšuje položaj rejnikov, drugi pa dopolnjuje poimenovanje za praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 17. avgust.

Več pravic za rejnike in spremembe pri otroškem dodatku

Predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga je v DZ vložila vlada, uvaja 15 koledarskih dni starševskega dopusta za rejnike otroka, ki je že dopolnil osem let starosti, a je mlajši od 15 let. V predlogu pa se tudi črta določba o povečanju otroškega dodatka za 20 odstotkov, če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ne obiskuje vrtca.

Do dodatka za veliko družino bodo nadalje po predlogu poleg staršev upravičene tudi druge osebe, denimo rejniki. Prav tako pa predlog daje pravno podlago za pridobivanje nekaterih podatkov od Agencije za javnopravne evidence in storitve. Predlog so potrdili z desetimi glasovi za in nobenim proti.

Zavrnjeni predlogi NSi glede socialne pomoči in brezposelnih

Pač pa nista dobila zadostne podpore predloga novel zakonov o urejanju trga dela in o socialnovarstvenih prejemkih, ki so ju v DZ že večkrat vložili v NSi. Z njima so želeli denimo doseči, da bi bil izbris iz evidence brezposelnih hitrejši in da bi se socialna pomoč začasno izplačevala v materialni obliki, če niso plačani računi denimo za elektriko in za komunalo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je povedal, da vlada ne podpira predloga o socialnovarstvenih prejemkih. Namesto večjega pogojevanja je po mnenju vlade treba krepiti strokovno delo na centrih za socialno delo. Po Feketijevih besedah je novembra začel veljati tudi zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki že omogoča izplačilo pomoči v naravi v utemeljenih primerih. Za predlog novele so glasovali štirje poslanci, proti pa jih je bilo devet.

Rekordno nizka brezposelnost in zavrnitev poprave pokojnin

Hkrati je bil državni sekretar kritičen do predloga novele zakona o urejanju trga dela. Hitrejši izbris iz evidence bi po njegovem svarilu brezposelnim le poslabšal možnosti za vključitev na trg dela. Izpostavil je še, da je v mandatu te vlade število brezposelnih najnižje v zgodovini samostojne Slovenije.

Brez podpore je ostal tudi predlog zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin (vložen s podpisi volivcev pod okriljem Pavla Ruparja), ki se nanaša na obdobje od januarja 2013 do decembra 2022. Predlog je izpostavljal nižji odmerni odstotek za moške v primerjavi z ženskami. Feketija je ob tem spomnil, da je bila takratna pokojninska reforma sprejeta v času gospodarske krize, ko so bile prizadete vse skupine prebivalstva, ne le upokojenci.