DZ bo na današnjem izrednem zasedanju na predlog koalicije opravil splošno razpravo o predlogu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Gre za največje spremembe plačnega sistema po letu 2008. Uveljavljati naj bi se začele s 1. januarjem 2025. Predlog pa je skoraj v celoti usklajen med vlado in večino sindikatov javnega sektorja.
Najnižja osnovna plača bi znašala 1253,90 evra bruto, najvišja 8821,04 evra bruto
Z zakonom bi določili novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem. Nihče ne bi imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna plača bi znašala 1253,90 evra bruto, najvišja 8821,04 evra bruto.
Z zakonom bi določili tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Predvidene so spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Starost, pri kateri bi javni uslužbenci dobili pet dodatnih dni dopusta, pa bi se postopno dvignila s 50 na 55 let.
Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča zakon predstavlja podlago za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Vlada in sindikati pa morajo skleniti še kolektivne pogodbe in končni dogovor. Rok, ki so si ga za to postavili, je 8. november.
Takrat bo tudi jasno, koliko se bo posameznemu javnemu uslužbencu povišala plača. Kot določa zakonski predlog, bi povišanja plač uveljavili postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028. Enako bi veljalo za funkcionarje z izjemo funkcionarjev vlade, DZ in DS, za katere vlada predlaga, da pridobijo pravico do izplačila višje plače šele ob začetku novega mandata. Zakonski predlog sicer že vključuje predlog za funkcionarske plače.
STA
