Z uveljavitvijo sprememb zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma se spreminjajo pravila glede dostopa do podatkov iz registra dejanskih lastnikov. Kot so pojasnili v Ajpesu, so bili podatki v preteklosti javno dostopni, zdaj pa je dostop omejen le na določene subjekte, ki morajo po zakonu izvajati ukrepe za preprečevanje pranja denarja.

Register ostaja ključen za preglednost lastništva

Register dejanskih lastnikov, ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ostaja pomemben mehanizem za zagotavljanje transparentnosti lastniških struktur podjetij ter za učinkovito preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Od 9. avgusta dalje je dostop do podatkov omogočen bankam, notarjem, odvetnikom, računovodskim servisom in drugim pooblaščenim subjektom.

Dostop dovoljen le upravičenim

Dostop do podatkov imajo tudi državni organi in institucije, ki izvajajo nadzor, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, med njimi Finančna uprava RS, policija, Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, sodišča in preiskovalne komisije državnega zbora. Do podatkov lahko dostopajo tudi fizične in pravne osebe, ki izkažejo ali se jim domneva upravičen interes. Domneva velja za novinarje in medije, ki poročajo v javnem interesu, za raziskovalce in izobraževalne ustanove ter za nevladne organizacije, ki podatke potrebujejo v okviru svoje dejavnosti.

Upravičen interes se dokazuje, kadar vlagatelj podatke potrebuje za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja ali povezanih kaznivih dejanj, kadar želi pridobiti informacije o svojih dejanskih lastnikih ali kadar sklepa poslovno razmerje s pravno osebo in preverja njeno lastniško strukturo.

Postopek pridobitve podatkov

Postopek za pridobitev podatkov poteka pri Ajpesu. Če agencija zahtevo zavrne, ima vlagatelj možnost sprožiti upravni spor. V Ajpesu poudarjajo, da je postopek dostopa jasno urejen, odločitve pa so sledljive in pregledne. Po besedah Amele Korlat, vodje sektorja za registre in evidence podatkov pri Ajpesu, se z novo ureditvijo ohranja transparentnost lastniških struktur, hkrati pa se zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic posameznikov. Dostop do podatkov iz registra je tako še naprej omogočen tistim, ki jih resnično potrebujejo za zakonite in strokovne namene, je poudarila.

Evropska sodba omejila javni vpogled

Spremembe zakonodaje so neposredna posledica sodbe Sodišča Evropske unije, ki je presodilo, da popolnoma javen dostop do podatkov o dejanskih lastnikih krši pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Evropska direktiva zato določa, da registri dejanskih lastnikov v državah članicah Evropske unije niso več javni v celoti. S tem se vzpostavlja ravnotežje med preglednostjo gospodarskih struktur in varstvom zasebnosti posameznikov.

Sledi še tehnična prenova sistema

V Sloveniji spremenjeni zakon še ni uvedel vseh novosti, ki jih predvideva evropska direktiva. Do julija prihodnje leto bo treba prenesti dodatne določbe, kar pomeni tudi tehnične nadgradnje sistema. Te bodo Ajpesu omogočile naprednejšo obdelavo podatkov, avtomatizirano preverjanje neskladij in lažje povezovanje z drugimi evropskimi registri dejanskih lastnikov. Po navedbah Ajpesa bodo te spremembe prispevale k učinkovitejšemu spremljanju lastniških struktur in večji usklajenosti med državami članicami EU.

Globe za zlorabo podatkov

Nova zakonodaja predvideva tudi sankcije za nepooblaščeno ali nepravilno uporabo podatkov iz registra dejanskih lastnikov. Če se ugotovi, da je pravna oseba uporabila pridobljene informacije v nasprotju z namenom, je lahko kaznovana z globo od tri do trideset tisoč evrov. Odgovorna oseba v podjetju se lahko kaznuje z globo od štiristo do dva tisoč evrov. Za samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, so predvidene globe v višini od tisoč petsto do petnajst tisoč evrov.