Sporna tabla pred cerkvijo v Beltincih: ''Zaslužni za ohranjanje in obstoj slovenstva se obračajo v grobu''

V začetku julija so pred cerkvijo v Beltincih postavili informacijsko tablo o zavetniku sv. Ladislava. Besedilo je napisano v štirih jezikih, ob slovenskem še v madžarskem, angleškem in nemškem, tablo pa so postavili s podporo Ministrstva za zunanje zadeve in trgovino Madžarske v okviru proračunske postavke Madžarski spomeniki v tujini ter v sodelovanju s Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo in Župnijo Beltinci, je poročal Vestnik. Tablo so postavili v času praznovanja slovenske državnosti, brez vedenja lokalne oblasti, kaj kmalu pa je postavitev sprožila plaz kritik.

Kaj je kamen spotike?

Svoje nasprotovanje je izrazil tudi Prekmurec dr. Marjan Maučec, ki je bil med letoma 2002 in 2007 član Državnega sveta Republike Slovenije. Za naš medij je dejal: »Z dejanjem postavitve table v madžarskem jeziku pred cerkvijo v Beltincih, nasproti spomenika v čast Jeriču, Kleklu in Slaviču, ki je bil postavljen ob 100 letnici združitve Prekmurja z ostalimi Slovenci, se izničuje oz. ne spoštuje njihovih dejanj in žrtev. Zaradi vseh teh dejanj se zaslužni za ohranjanje in obstoj slovenstva obračajo v grobu. Zato tudi nikakor ni naključje, da je bila tabla postavljena točno pred slovenskim državnim praznikom«. 

Maučec pravi, da je Sv. Ladislav postal simbol madžarizacije v 18. stoletju, »ko je madžarsko plemstvo začelo nacionalno delovati in je tako v veliki meri zlorabljen za nacionalistične namene. Njegovi sledilci so s krvavo tlako zgradili cerkev v Beltincih in jo z bojevniško sliko posvetili njemu. S tem so zamenjali prvotnega patrona cerkve – Kristusovo vstajenje, ki je bilo nad oltarjem v prvi cerkvi«.

»V prvi vrsti pa je treba jasno in odločno povedati, da smo na tem področju imeli že bogato zgodovino od Norika, kralja Samoja, do kneza Koclja, Cirila in Metoda. Prav tako je potrebno omeniti, da pa je velik del slovenskega ozemlja ( kjer so v veliki večini živeli Slovenci) ostal zunaj narodnostnih meja – slovensko Porabje in nekateri kraji, ki so sedaj v Avstriji. Za te manjšine je bilo rečeno, da bo novoustanovljena škofija Murska Sobota še bolj skrbela, zgodilo pa se je ravno obratno -  Porabci so izgubili slovenskega župnika in dobili Madžara. Škofija pa niti ne poskusi doseči navzočnost slovenskega duhovnika (vse kar je, je enkrat na mesec maša v nedeljo popoldan v Monoštru).«

Po 1.svetovni vojni so zmagovite sile risale nove meje držav. »Ki pa se je zavleklo več kot eno leto, ker so Madžari politično in z zvijačami pritiskali, da se čim večji kos Prekmurja priključi k Madžarski, čeprav so bile narejene strokovne študije (dr. Slavič jih je delal več let), ki so dokazovale točne podatke o številu Slovencev v Porabju. Dosegli so in dokazali, da  Slovenija -Prekmurje ne spada pod Madžarsko, ki je na ta področja prišla več tisočletij pozneje,« pravi dr. Maučec. 

Eno največjih zaslug za združitev nosijo prav katoliški duhovniki: Ivanocij, Klekl, Žižek, Baša, Godina, Jerič in številni drugi Slovenci, pojasnjuje sogovornik: »Omenjeni slovensko zavedni katoliški duhovniki so kljub temu, da so madžarski škofje na ključnih velikih župnijah nastavili svoje madžarsko čuteče duhovnike: Slepec v Murski Soboti in Straus v Lendavi, pri združitvi odigrali ključno vlogo. Seveda se sedaj prezentira, da so bili sprehodi treh velikih verskih voditeljev: katoliškega, evangeličanskega in judovskega, v času pred 1. svetovno vojno, znak verske strpnosti, kar je prikazano popolnoma v nasprotni luči, saj so bili vsi ti v službi madžaronstva. In prav ti trije voditelji so bili ključni ljudje pri madžarizaciji v Murski Soboti in prav oni so vodili madžarsko društvo pri Dobraji v Murski Soboti«.

Informacijsko tablo bi morali nemudoma odstraniti

Ob tem Maučec še ostro zapiše: »Motijo nas zakulisne politične igrice, s katerimi madžarska država izigrava »naivno« samo vodstvo škofije; škofa in nekatere duhovnike, ki jim je madžarsko državno priznanje več kot narodna zavednost. V zameno za finančne injekcije pri obnovi sakralnih objektov so nekateri duhovniki stopili v ta madžarizatorski stroj – saj poveličevanje kulta sv. Ladislava  ni nič drugega kot vnovično pripravljanje terena za spremembo meja, h katerim teži madžarska država. Nikakor ni naključje, da je leta 2022 madžarski minister na javni televiziji kar večkrat javno povedal, da je meja med Madžarsko in Slovenijo po reki Muri. Nikakor ni naključje, da je soboški škof leta 2022 izrabil srečanje med Slovenskimi in Hrvaškimi verniki za tiho madžarizacijo, saj je kar sam na to srečanje povabil tudi Madžare, čeprav je to tradicionalno srečanje med Slovenci in Hrvati namenjeno zahvali za rešitev mnogih slovenskih duhovnikov med 2. svetovno vojno«.

In kaj bi bilo po njegovem mnenju primerno, da se uredi na lokaciji? »Na lokaciji, ki je rojstni kraj Prekmurja in zibelka slovenstva kot dela Slovenije je bilo že vse storjeno in sprejeto na mednarodnem in državnem nivoju, ob praznovanju 100 letnice združitve, ko je bil postavljen spomenik našim veljakom, ki so za to tudi zaslužni,« pravi dr. Maučec in ob tem ponovno opozori, da ni madžarska cerkev tista, ki sofinancira obnovo cerkva, temveč je to madžarska država. Za konec še doda, da bi morali tablo nemudoma odstraniti.