V Agenciji za energijo obžalujejo zakonsko pobudo za poseg v metodologijo obračuna in tarifne postavke omrežninskega akta. Ocenjujejo namreč, da je v nasprotju z evropsko zakonodajo, strokovno neutemeljena ter selektivno privilegira določene skupine porabnikov, je za STA povedala direktorica agencije Duška Godina.

Nezakonit poseg v več pristojnosti agencije

Potem ko je koalicija v sredo v DZ vložila predlog zakona, po katerem bi gospodinjski odjemalci električne energije za januar in februar letos v najdražjem časovnem bloku plačali nižjo omrežnino, presežna obračunska moč pa se ne bi obračunala, je agencija v današnjem odzivu opozorila, da predlog popolnoma izniči ključni vidik metodologije, ki naslavlja učinkovito rabo in razvoj omrežja.

V agenciji menijo, da bi šlo za nezakonit poseg v več njenih pristojnosti - predviden je namreč poseg v odločanje o pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterjev, odločanje o namenski rabi morebitnega bodočega presežka omrežnine Elesa in predvsem v določanje tarifnih postavk omrežnine.

"Vzpostavitev pogojev delovanja omrežninskega sistema je v skladu z nacionalno in EU-zakonodajo v izključni pristojnosti neodvisnega regulatorja, kar je nesporno jasno tudi iz sodne prakse EU in kar so v svojih stališčih v zadnjih dneh tudi jasno poudarili predstavniki pravne stroke, evropskega regulatorja Acer in Evropske komisije," dejala Godina in dodala, da je agencija zavezana nepristranskemu in strokovnemu delu v korist vseh deležnikov v sistemu, ne samo posameznih interesnih skupin.

Pristojnost regulatorja, ne zakonodajalca

Tako določanje tarifne postavke za časovni blok 1 kot tudi opredelitev vira za manko omrežninskih prihodkov, v zakonskem predlogu so to presežki Elesa, je v izključni pristojnosti regulatorja, ne zakonodajalca, je poudarila.

Poleg izenačitve vrednosti tarifnih postavk časovnega bloka 1 in 2 predlog predvideva tudi neobračunavanje omrežnine za obračunsko presežno moč za gospodinjstva za januar in februar letos, čeprav že v skladu z veljavnim omrežninskim aktom velja prehodno obdobje dveh let, ko se presežna moč ne zaračunava.

Agencija izpostavlja, da bo finančno breme izpada prihodkov elektrodistribucijskih podjetij padlo na breme vseh odjemalcev v prihodnjih letih. Po predlogu bi bili namreč vir za pokrivanje izpada prihodkov elektrodistribucijskih podjetij omrežninski presežki Elesa, ki bi bili sicer v regulaciji namensko porabljeni za pokrivanje upravičenih stroškov v prihodnjih letih. "Navedeno pomeni, da bo iz tega razloga že za leto 2026 treba dvigniti tarifne postavke omrežnine," je opozorila Godina.

Kaj predvideva predlog?

Predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce predvideva, da bi se pri obračunih za januar in februar letos tarifne postavke za obračunsko moč v višji sezoni za odjemno skupino gospodinjskih odjemalcev v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2. Določeno bi bilo tudi, da se omrežnina za presežno obračunsko moč v višji sezoni za časovni blok 1 gospodinjskim odjemalcem ne bi obračunala.

Predlog tudi predvideva, da se v primeru, da bi se omrežnina dogovorjeno moč ali za presežno moč za časovni blok 1 za januar ali februar kljub določilom tega zakona obračunala po veljavnem aktu o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterjev, odjemalcu priznal strošek omrežnine za dogovorjeno moč po tarifni postavki, določeni v tem zakonu, strošek omrežnine za presežno moč pa se mu ne bi priznal.

Manko omrežnine za leto 2025 - po ocenah predlagateljev zakona bi znašal 19,45 milijona evrov - bi se pokril v breme omrežninskih presežkov operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, družbe Eles. V Elesu predloga zakona zaenkrat ne komentirajo.

STA