Evropska potrošniška organizacija BEUC skupaj s svojimi članicami, med katerimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, poziva Evropsko unijo k zaostritvi pravil na področju vplivnostnega marketinga. Po njihovem je nujna posodobitev evropske zakonodaje, ki bi omejila oglaševanje prek vplivnežev, zlasti kadar gre za nezdrava živila. »EU naj prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila, in tako zaščiti zdravje mladih generacij,« so ta teden sporočili iz zveze potrošnikov.

Odgovornost ne bi smela biti le na vplivnežih

V raziskavi, ki je potekala med marcem in septembrom, je 14 potrošniških organizacij iz 12 držav spremljalo okoli 650 objav in videoposnetkov vplivnežev na družbenih omrežjih. Posebno pozornost so namenili vsebinam, povezanim s hrano in hitro modo, ki veljata za bolj tvegani področji. Analiza je pokazala, da kar 67 odstotkov objav in zgodb s področja prehrane ni jasno razkrilo sodelovanja z blagovnimi znamkami.

»Dokazi, zbrani iz objav vplivnežev na družbenih omrežjih s strani potrošniških organizacij po vsej Evropi, potrjujejo razširjenost prikritega oglaševanja in apeliranje na čustva za oblikovanje potrošniških preferenc in vedenja, zlasti med najmlajšimi,« so opozorili. Kot še dodajajo, je to še toliko bolj problematično v obdobju, ko je v Evropi vsak tretji otrok čezmerno težak ali debel.

Po mnenju organizacij obstoječa pravila vplivnostnega marketinga ne naslavljajo bistva problema. »EU mora stopiti skupaj in uvesti jasna pravila, če želimo zaščititi potrošnike, zlasti najmlajše. Potrošniške organizacije so večkrat dokazale, da samoregulacija industrije ne ščiti otrok pred trženjem nezdrave hrane. Odgovornost ne bi smela biti le na vplivnežih, temveč tudi na blagovnih znamkah, ki jih najemajo, ter platformah, ki jim ponujajo prostor,« poudarjajo.

Mislijo, da gre za iskreno priporočilo vzornika

Na konkretne posledice takšnega oglaševanja opozarja tudi vodja prehranskega oddelka v Zvezi potrošnikov Slovenije Matjaž Pirc: »Vplivneži promocijo prehranskih izdelkov na družbenih omrežjih spretno prepletajo z vsebino, uporabniki pa z všečkanjem, deljenjem in sodelovanjem postanejo del oglaševalskega mehanizma. Otroci in mladostniki takšnih sporočil pogosto ne dojemajo kot oglaševanje, ampak kot iskreno priporočilo vzornika, kar neposredno vpliva na njihove prehranske izbire in navade.«

Zato potrošniške organizacije od evropskih odločevalcev zahtevajo strožje ukrepe, med drugim prepoved vplivnostnega marketinga za določene izdelke, kot je nezdrava hrana za otroke, jasnejšo opredelitev vplivnostnega marketinga v zakonodaji, enoten standard razkrivanja oglaševanja ter skupno odgovornost vplivnežev, njihovih agencij, blagovnih znamk in platform ob kršitvah potrošniških pravil.