Glasna glasba in veseljačenje v poznih urah, metanje ogorkov ali smeti po hodniku, pisanje po stenah, nespoštovanje napisanih in nepisanih pravil, je le nekaj izmed težav, s katerimi se spopadajo stanovalci v večstanovanjskih stavbah. Načeloma bi se morale težave reševati s hišnim redom, toda v praksi, se ta ne spoštuje v zadostni meri.

Hišni red je interni pravilnik

Hišni red je neke vrste interni pravilnik oziroma dogovor med stanovalci, ki bi načeloma moral poskrbeti za sožitje, mirno življenje in dobre sosedske odnose. Pomemben je v prvi vrsti za zmanjševanje nesporazumov med sosedi, določanju jasnih pravil uporabe skupnih prostorov, ter pri reševanju medsosedskih sporov in zagotavljanju varnosti in redu. Po navadi je izobešen na vidnem mestu, z namenom, da ga lahko preberejo vsi stanovalci v večstanovanjski stavbi.

Je hišni red zakonsko nujen?

Hišni red opredeljuje 27. člen Stanovanjskega zakona, ki določa, da etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi in s katerim določijo pravice in obveznosti uporabnikov posameznih delov stavbe z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo teh delov, zavaruje varnost in red ter zagotovi mir in čistoča v stavbi, tako da se z njim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja.

Hišni red ni več obvezen, je pa priporočljiv, v teoriji pa ga morajo spoštovati vse osebe, ki bivajo v stavbi. Hišni red se sprejme s soglasjem etažnih lastnikov, katerih solastniški deleži skupno presegajo 50 % lastništva stavbe.

Zabave, glasni pogovori, uporaba glasnih strojev, prenove stanovanja so pogosto jabolko spora

V teoriji bi hišni red moral poskrbeti za mir v večstanovanjskih stavbah, pa vendar prihaja do kršitev. Še najpogosteje se dogajajo kršitve kot so neupoštevanje nočnega miru med 6.uro zjutraj in 22. uro zvečer, neupoštevanje čistoče, slabo ločevanje komunalnih odpadkov, vzdrževalna dela izven določenega časa, tudi lajež psa je lahko vzrok za slabo voljo.

Težave znajo povzročati lastniki, ki mislijo, da pravila zanje ne veljajo

Pogosto se dogajajo tudi primeri, ko si lastniki ali najemniki stanovanj, samovoljno postavijo pohištvo ali pa puščajo čevlje in ostale predmete na hodnikih. Zakon jasno pravi, da stanovalci v skupnih prostorih kot so stopnišča, hodniki, kolesarnice, sušilnice, skupne kleti in podobno ne smejo kopičiti škatel, pohištva, papirja, koles in drugih predmetov, še posebno pa ne vnetljivih snovi, saj lahko so lahko ob morebitnem požaru, posledice katastrofalne.

Skupne prostore je treba uporabljati skladno z njihovo namembnostjo. V prvi vrsti se takšne zadeve prijavijo upravniku, ki mora pozvati kršitelja k odstranitvi predmetov. V primeru, da upravnik ne ukrepa ali pri tem ni bil uspešen, se lahko zadeva prijavi tudi na požarno inšpekcijo, ki bo v primeru, da ugotovi nepravilnosti, zagotovo naložila tudi globo, ki je lahko med 300 in 2000 evri.

Namestitev klime na bloku

Med pogoste težave v večstanovanjskih stavbah, spada tudi namestitev zunanje enote klimatske naprave na skupne površine bloka. V izogib težavam in celo morebitni odstranitvi klimatske naprave, je potrebno vedeti, da montaža klimatske naprave v večstanovanjski stavbi pogosto zahteva soglasje etažnih lastnikov. Glavni razlog za to je, ker takšen poseg lahko vpliva na skupne dele stavbe in videz fasade, kar je predmet skupnega lastništva vseh etažnih lastnikov. Če to ni nikjer zapisano v hišnem redu, ureja to področje Stanovanjski zakon (SZ-1) in Odlok o urejanju etažne lastnine. Običajno je potrebno pridobiti soglasje 50 odstotkov etažnih lastnikov, ki pa lahko, zaradi pregrobega posega ali estetskega videza, vašo prošnjo tudi zavrnejo.

Premočan hrup

V preteklem letu je v Sloveniji odmeval primer, ko je 80-letna ženska dobila kazen, ker naj bi preglasno igrala klavir. Pri hrupu v večstanovanjskih stavbah lahko govorimo o tem, da stanovalci različno prenašajo stopnje hrupa – tako bo nekatere motila preglasna glasba ali pogovori, druge preglasna televizija ali močan pralni stroj, spet nekateri bodo v poletnih mesecih težko spali zaradi moči klimatske naprave. Zaradi nedavnega primera se sicer obetajo zakonske spremembe, ki naj bi bile sprejete v kratkem.

Ponovno je priporočljivo pogledati hišni red, v katerem je določeno kdaj bi moral biti zagotovljen mir, vendar pa se morajo tudi stanovalci zavedati, da v večstanovanjskih stavbah, živijo tudi drugi, ki jim morda vaša aktivnost predstavlja prevelik hrup, sploh če morda odhajajo ali prihajajo na delo iz nočne izmene ali pa imajo male otroke, ki prav tako potrebujejo spanec.

Grobo kršenje hišnega redu lahko ima tudi pravne posledice

V skrajnih primerih, ko lastnik ali najemnik ne upošteva določil hišnega reda, imajo etažni lastniki možnost, da se le ta najprej opomni. V primeru, da lastnik ali najemnik nadaljuje s spornim ravnanjem in ne upošteva opozorila, se lahko na sestanku sprejme sklep o tem, da se vloži tožba za njegovo  izključitev in prodajo njegovega posameznega dela. Izključitvena tožba se sicer smatra kot skrajni ukrep za najhujše kršitelje sosedskega sožitja, ter ko vsa druga sredstva ne zaležejo več.

Reševanje sporov 

V večini primerov, je najbolj smiselno, da se najprej pozanimate o določilih, ki so zapisani v hišnem redu. Četudi tam ne piše, da si ne smete dati glasbe na preveliko glasnost, je priporočljivo, da tega ne počnete. Enako velja tudi za kajenje v hodnikih, otresanje preprog čez balkon, odlaganje smeti kamor ne spadajo, ali kakšno drugo aktivnost, ki bi lahko zmotila sosede.

V prvi vrsti je po navadi priporočen pogovor med sosedi, bodisi med sabo ali na sestanku, kjer bi načeloma moralo priti do rešitve, s katero bi bili zadovoljni vsi. Če nekdo kljub opozorilom, nadaljuje s svojim ravnanjem, pa je na vrsti upravnik stavbe, ki mora poskrbeti za to, da se spoštujejo določila hišnega reda in lahko kršitelju izda opozorilo.

V skrajnem primeru, ko se spora ne da rešiti, pa lahko posežejo v zadevo druge pristojne službe, kot so denimo policija ali različne inšpekcije, ki pa lahko izdajajo tudi globe.

Najdaljša noč v letu

Med vsemi medsoseskimi spori in težavami, pa je vsaj ena noč, ko se sosedi naj ne bi jezili nad tem, kar se morda dogaja čez leto. Na Silvestrovo se po navadi od sosedov pričakuje rajanje, veselje, tudi glasba, ki presega dovoljeno mejo hrupa, zato je tudi nivo strpnosti višji kot po navadi. Čeprav zakonsko to ni posebej opredeljeno, se vsaj za to noč se predpostavlja, da je večina ljudi po 22.00 še budna.