V ponedeljek bodo osnovne in srednje šole spet napolnili glasovi vedoželjnih učencev in dijakov. Prvič bo 1. septembra šolski prag prestopilo nekaj manj kot 20.000 malčkov, vse skupaj pa bo šolske klopi do junija gulilo okoli 190.000 učencev in 88.000 dijakov. Novo šolsko leto prinaša tudi številne novosti.

Letos 19.935 prvošolcev

Na 1. september se bo šolsko leto začelo za 190.001 osnovnošolca, od tega za 19.935 prvošolcev, kar je po 12 letih prvič, da je generacija otrok manjša od 20.000. V srednješolske programe bo medtem vpisanih 88.000 dijakov, od tega okoli 25.064 novincev.

Novo šolsko leto prinaša več sistemskih in programskih novosti, za katere minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj ocenjuje, da so "dobra osnova za krepitev sodobnega, odpornega in trajnostno naravnanega sistema vzgoje in izobraževanja".

Omejena uporaba elektronskih naprav

Novosti v novem šolskem letu čakajo tako učence kot dijake, pa tudi učitelje. Z julija sprejeto novelo zakona o osnovni šoli se v novem šolskem letu na osnovnih šolah nadaljuje uvajanje razširjenega programa. Na novo bo zaživel na 80 šolah, skupaj bo tako potekal na 224 od 457 osnovnih šol.

Novela prinaša številne novosti za organizacijo dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pomembna novost je omejitev uporabe učenčevih osebnih elektronskih naprav, ki bodo dovoljene le, kadar so nujne za pouk ali iz zdravstvenih razlogov, sicer pa se določijo pravila njihove hrambe in možnosti začasnega odvzema.

Spreminja se koncept vzgojnega delovanja

Spreminja se tudi koncept vzgojnega delovanja. Ukinja se samostojni vzgojni načrt, njegove vsebine pa bodo vključene v letni delovni načrt, ki bo moral vsebovati načrt vzgojnih dejavnosti in njihove evalvacije. Posodobljena pravila šolskega reda, ki jih morajo šole sprejeti do 1. novembra, bodo morala vsebovati natančnejša določila glede reda, varnosti, uporabe elektronskih naprav in ravnanja ob kršitvah.

Novela natančneje določa pogoje za izrek vzgojnega opomina, ki velja dvanajst mesecev in se tako prenese v naslednje šolsko leto, ter postopek ugovora nanj. Učencu, ki s svojim ravnanjem ovira pouk ali ogroža varnost drugih, se lahko začasno ali za daljše obdobje zagotovi druga oblika izobraževalnega dela, v skrajnem primeru tudi prešolanje. Dodatno prinaša spremembe pri postopkih vpisa, opravičevanja odsotnosti in ocenjevanja (tudi ugovor na obvestilo o zaključnih ocenah).

Posebna podpora je namenjena učencem romske skupnosti z dodatnim poukom slovenskega jezika, urejajo se tudi šolski prevozi, in sicer bodo imeli otroci s posebnimi potrebami ter ogrožajočim zdravstvenim stanjem poleg voznika zagotovljenega spremljevalca. Otroci s posebnimi potrebami bodo po novem lahko pravico do izobraževanja na domu uveljavljali tudi med šolskim letom in jo ponovno pridobili po vrnitvi v šolo.

S posodobljenim zakonom tudi do rešitev za kadrovsko stisko

Prav tako julija sprejeti posodobljeni zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja prinaša zagotovilo stabilnega financiranja sistema vzgoje in izobraževanja, saj predvideva postopno zviševanje sredstev za investicije in razvoj do leta 2036.

Zakon med drugim omogoča dopolnilno delo za učitelje pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca. Gre za nov ukrep, ki bo po mnenju ministrstva deloma pripomogel k reševanju kadrovske stiske.

Posodobljen je tudi postopek imenovanja ravnateljev. Doslej je veljalo, da svet zavoda pred imenovanjem pridobi mnenje ministra in šele nato imenuje izbranega kandidata. Po novem pa se postopek spreminja v enofaznega z natančno določenimi razlogi za razrešitev ali zavrnitev soglasja za imenovanje ravnatelja.

Kakšne spremembe še bodo začele veljati?

Sistemsko se umešča tudi slovenski, madžarski in italijanski znakovni jezik in jezik gluhoslepih v vzgojno-izobraževalni sistem. Kot novo možnost pridobitve ustrezne pedagoške, pedagoško-andragoške oz. specialnopedagoške izobrazbe novela ureja tudi mikro dokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja.

Julija je začel veljati tudi prenovljeni zakon o maturi, ki prinaša spremembe za generacijo dijakov, ki vstopajo v srednje šole prav v prihajajočem šolskem letu. Gre za spremembe pri poklicni maturi in zadevajo tiste dijake, ki se bodo v 3. letniku odločili, da bi radi nadaljevali študij na univerzi. Ti dijaki bodo lahko v skladu z zakonom, ki se bo v posodobljeni različici torej prvič izvajal v šolskem letu 2030/2031, opravljali petpredmetno poklicno maturo.

Veliko pozornosti varnosti

Po lanskem šolskem letu, ko je bila tudi zaradi tragičnih napadov v šolah v sosednjih Avstriji in na Hrvaškem varnost znova izpostavljena tema, so pristojni tudi letos zagotovili, da je zagotavljanje varnega učnega okolja za otroke in mladostnike, učitelje in druge delavce v šolah prioriteta.

Logaj in notranji minister Boštjan Poklukar sta pred začetkom novega šolskega leta ocenila, da so bili v zadnjih letih narejeni pomembni koraki k izpolnjevanju tega cilja. Med drugim sta spomnila na v letu 2023 posodobljena protokola za obravnavo medvrstniškega nasilja in za obravnavo spolnega nasilja ter na pred dobrim letom sprejet dogovor med šolskim in notranjim ministrstvom ter policijo o protokolu obveščanja in ukrepanja v primeru grožnje vzgojno-izobraževalnim zavodom. V tem letu je bil protokol posodobljen, vzpostavljena pa je tudi možnost hitrega obveščanja prek SMS-sporočil.

Ker so prvi šolski dnevi tudi v prometu posebna prelomnica, je Poklukar voznike in druge udeležence v prometu pozval, da poskrbijo za varne poti v šolo in iz nje.

Za božično-novoletne praznike kar 11 prostih dni

V novem šolskem letu učence in dijake prvi pouka prosti dnevi čakajo konec oktobra in v začetku novembra, ko so na šolskem koledarju predvidene jesenske počitnice. Med božičnimi in novoletnimi prazniki bodo prosti od 25. decembra do 5. januarja.

Zimske počitnice za učence in dijake z zahoda države bodo od 16. do 20. februarja, za tiste z jugovzhoda države pa teden dni pozneje. Znova bodo prosti v tednu pred 1. majem.

STA